Humanism in Intercultural Perspective: Europe and China
|
Članica UL, ki izvaja projekt |
UL Filozofska fakulteta |
|
Šifra projekta |
N6-0161 |
|
Naziv projekta |
HUMEC: Humanizem v medkulturni perspektivi: Evropa in Kitajska |
|
Trajanje projekta – Duration |
1. 10. 2020 - 30. 09. 2023 |
|
Letni obseg |
1,4 FTE |
|
Vodja projekta – Project leader |
red. prof. dr. Jana S. Rošker |
|
Veda in področje |
Humanistične vede / Kulturologija |
|
Sodelujoče raziskovalne organizacije |
/ |
| Sodelavke in sodelavci – Researchers | doc. dr. Téa Sernelj, asist. dr. Marko Ogrizek, doc. Jan Vrhovski PhD |
| Ključne besede – Keywords |
humanizem, avtonomija, subjekt, Evropa, Kitajska, transkulturna filozofija Humanism, autonomy, subject, Europe, China, transcultural philosophy |
Domnevna univerzalnost človeških pravic, ki je bila osnovana v razsvetljenski, na pojmu univerzalne nujnosti temelječi zasnovi humanizma, se je vsled ekonomskih, tehnoloških, etičnih in političnih razvojev, ki so zaznamovali konec drugega tisočletja, izkazala kot nerealna, porozna in neustrezna za reševanje prekarnih problemov ekološke, politične in socialne narave, ki se kažejo v globaliziranem svetu. Predlagani projekt zato izhaja iz predpostavke, da je koncept humanizma, kakršen se je v Evropi razvil v okviru razsvetljenstva, v sedanji obliki zastarel in neprimeren za idejno osnovo sodobnega časa. Ker pa je hkrati tesno povezan z idejami človeškega dostojanstva, človekovih pravic, avtonomije in svobode, sodi k najpomembnejšim idejno-kulturnim dediščinam človeštva. Zato ga je potrebno revitalizirati, posodobiti in na ta način prilagoditi potrebam sodobnega časa. V sodobnem globaliziranem svetu ju je v ta namen potrebno postaviti v plodno kontrastivno, poliloško in dialektično razmerje s sorodnimi dediščinami ne-evropskih kultur. Predlagani projekt se bo pri tem osredotočil na kitajsko miselnost; v sklopu osrednjega raziskovalnega vprašanja se bomo posvetili predvsem analizam in interpretacijam tradicionalne osnove idej, ki so primerljivi z evropsko idejo humanizma, pa tudi s konceptom avtonomije. Na osnovi omenjenih konceptualizacij bomo izvedli tudi kontrastivno analizo konceptov intersubjektivnosti v obeh obravnavanih diskurzih, pri čemer se bomo posebej osredotočili na razlike in vzporednice med normativno-dogovorno paradigmo, kakršna je značilna za teorije novodobne Evrope in paradigmo kitajskega koncepta (so)človečnosti (ren 仁). Osrednji cilj raziskav je sistematična analiza in interpretacija omenjenih filozofskih konceptualizacij skozi optiko razvoja ideje humanizma, kritična predstavitev izsledkov širši zahodni akademski javnosti in njihova umestitev v aktualne teoretske tokove na globalni ravni. Sinteza različnih tradicij humanizma ni samo možna in relevantna, temveč tudi nujno potrebna. Medkulturna interpretacija humanizma in na kontrastivni analizi temelječa spoznanja o možnostih sinteze med evropsko in kitajsko konceptualizacijo na avtonomiji temelječe subjektnosti zato niso pomembna zgolj znotraj ozkega področja sinologije, saj sodi ta predmet raziskave k osnovnim in osrednjim problemom sodobne filozofije. Četudi zahodno izobraženi filozofi pogosto še vedno (večinoma zaradi nezadostnega poznavanja dotičnih diskurzov) dvomijo v obstoj ideje »humanizma« in njenih konotacij svobode ter avtonomije znotraj tradicionalne kitajske filozofske miselnosti, nam lahko prav osvetlitev debate o kitajskih relacijskih modelih sebstva in njihovih umestitvah v okvire takim. transformacijskega ali celostnega subjekta, ki se odvija tako znotraj tradicionalne, kot tudi znotraj sodobne kitajske filozofije, nakaže nove možnosti revitalizacije in rehabilitacije idejnih osnov evropskega modela humanizma, ki se kaže tudi v problematični postmoderni konceptualizaciji subjekta, katerega svoboda in avtonomija vsled njegove lastne razpršenosti kontinuirano in nepreklicno razpadata. Predlagani projekt bo osredotočen na politični in etični pomen teh novih humanističnih paradigem, saj bo raziskal njihov potencial za univerzalno rekonceptualizacijo idejnih osnov sodobne politike vključevanja in novih oblik demokracije na mednarodni ravni.
Description:
Due to the economic, technological, ethical and political developments that marked the end of the second millennium the alleged universality of human rights that was born during the enlightenment period and linked to universal necessity has proven itself to be unrealistic, porous and unsuitable for solving precarious ecological, political and social problems that prevail in contemporary societies.The concept of humanism, rooted in European enlightenment, is currently experiencing a profound crisis, for in its present form, it does no longer correspond to the transformed conditions of contemporary societies. However, it is a part of the most important philosophical heritages of European culture and hence, it needs to be revitalized, modernized and adapted to the requirements of the present era. In this context, the importance of alternative, non-European concepts of similar or related forms of understanding the subject becomes evident. Therefore, the proposed sinological project aims to set it into a contrastive and dialectical relation with similar ideational heritages from Chinese culture; within this research the project team will focus on analysing and interpreting the philosophical foundations of the Chinese notion of humanism and the specific Chinese concepts of freedom and autonomy. On the basis of the aforementioned conceptualizations, we will carry out a contrastive analysis of the various concepts of intersubjectivity in the two main discourses addressed within this project. In this context, we will focus upon the differences and parallels between the Western paradigms of normative-agreement and the concept of (co)humaneness (ren 仁), which prevailed in the Chinese, Confucian philosophical tradition. The central aim of our research work will lie in the systematic analysis and interpretation of the abovementioned philosophical conceptualizations through the lens of the notion of the subject, in a critical introduction of the research results to a broader Western academic readership and in their implementation into the topical discourses of international theory. A synthesis of different humanistic traditions is not merely possible and relevant, but also urgent. The relevance of intercultural interpretations and insights into the possibilities of creative connections between European and Chinese conceptualizations of autonomy-based humanism is not limited to the narrow field of Sinology, as the problem we aim to investigate belongs to the central queries of contemporary world philosophy. Western trained philosophers often (mainly due to the lack of knowledge as regards the respective discourses) still doubt the existence of any ideas related to the idea of “humanism” within traditional Chinese philosophical thought. Hence, the illumination of Chinese discussions on relational models of Self and their positioning into the frameworks of traditional humanistic discourses, as can be found in traditional and modern Chinese philosophy, can show us new ways of revitalizing and renovatingm humanistic models in contemporary Westgern societies, that are based upon the postmodern conceptualization of the subject, the autonomy of which is – due to its own dispersion – continuously and persistently falling apart. The research team will also focus on the political and ethical significance of these paradigms of humanism. This will be performed by exploring their potential for a reconceptualization of ideational bases for modern integration politics and new forms of democracy on the international level.
Vodja projektne skupine:
Red. prof. dr. Jana Rošker, redna profesorica sinologije in znanstvena svétnica
Raziskovalna šifra ARRS: 13009
Specializacija: klasična, moderna in sodobna kitajska filozofija, kitajska epistemologija, transkulturna filozofija, metodologija medkulturnih raziskav.
SICRIS
Članice in člani projektne skupine:
Doc. dr. Tea Sernelj, lektorica sinologije
Raziskovalna šifra ARRS: 35805
Specializacija: moderna in sodobna kitajska filozofija, moderno konfucijanstvo, kitajska estetika
SICRIS
Doc. Dr. Jan Vrhovski, doktorand sinologije
Raziskovalna šifra ARRS: 39578
Specializacija: kitajska logika, zgodovina kitajske znanosti, predmoderna in moderna kitajska filozofija
SICRIS
Asist. dr. Marko Ogrizek
Raziskovalna šifra ARRS: 39170
Specializacija: vzhodnoazijsko konfucijanstvo, izvorno konfucijanstvo, japonska in vzhodnoazijska filozofija
SICRIS
| Dejavnosti | Naloge | Faza 1 (2020-21) | Faza 2 (2021-22) | Faza 3 (2022-23) |
Podaljša- na faza (2023-24) |
|
|
|
√ | |||
|
√ | √ | √ | ||
|
|||||
|
√ | ||||
|
|
√ | √ | ||
|
√ | √ | √ | ||
|
√ | √ | |||
|
√ | √ | √ | ||
|
√ | √ | √ | ||
evalvacije |
|
√ | √ | √ | |
|
√ | ||||
|
√ | √ | √ | √ | |
|
|
√ | √ | √ | √ |
|
√ | √ | √ | √ | |
|
√ | √ | |||
|
√ | ||||
|
|
√ | √ | √ | |
|
√ | √ | |||
|
√ | √ | √ | ||
|
√ | ||||
in terensko delo |
|
√ | √ | √ | |
|
√ | √ | √ | √ | |
|
√ | √ | √ | ||
|
√ | √ | |||
|
|
√ | √ | √ | |
|
√ | √ | |||
|
√ | √ | √ | ||
|
√ | √ | |||
|
√ | √ |
Iz končnega poročila o projektnem delu:
Pričujoče poročilo je razdeljeno na dva dela. Prvi del vsebuje kvantitativni vidik, ki se nanaša na tiste zastavljene cilje projekta, ki so se pokazali v konkretnih rezultatih (sestanki, poročila, samoevalvacije, organizacije znanstvenih srečanj, kulturne diseminacije in publikacije). Drugi del poročila se nanaša na kvalitativne izsledke raziskav, predstavljene na različnih znanstvenih srečanjih ter objavljenih v tiskanih publikacijah, elektronskih virih in bazah podatkov.
Prvi del: Kvantitativno poročilo:
Zastavljeni cilji, ki so relevantni za ta del poročila, so razvidni iz časovne sheme, ki se nahaja na koncu projektne prijave in jo najdete tudi na spletni strani projekta (gl. https://as.ff.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-projekti/humanism-int… europe-and-china) pod rubriko »Načrt implementacije in urnik«.
Uresničevanje posamičnih ciljev je razvidno iz ustreznih faz dela, ki so razdeljene na štiri obdobja: Faza 1 (2020-21); Faza 2 (2021-22); Faza 3 (2022-23). Večino ciljev, povezanih z arhivskim delom v Vzhodni Aziji, smo prestavili na podaljšano faza projekta (2023-24). Za podaljšanje smo zaprosili, ker v prvem letu zaradi pandemije COVID nismo uspeli opraviti arhivskega dela v Vzhodni Aziji. Ta segment raziskav smo zato nadoknadili v podaljšani fazi. Vsi načrtovani cilji našega projektnega dela, ki so bili zastavljeni in evidentirani v zgoraj omenjeni časovni shemi, so bili uresničeni in delno celo preseženi. Spodaj podajamo poročilo o realizaciji teh ciljev v skladu s shemo, ki je razdeljena na 7 razdelkov. Ker gre pri Razdelkih 1-3 za poročila o internih srečanjih, poročanjih, evalvacijah in koordinacijah, pri teh razdelkih ni vpisov v COBISS).
1. Upravljanje projekta in poročanje: Vse delavnice (1) ter vsa srečanja članov in članic projekta (2-3) so bila opravljena v skladu z načrti. Isto velja za vsakoletno vzajemno poročanje (4) o že opravljenih in o načrtovanih segmentih raziskovalnega dela.
2. Zagotavljanje kakovosti: V skladu z načrti smo redno preverjali kakovost sodelovanja, virov in rezultatov. Kot kažejo slednji, se je ta izrazila v velikem številu publikacij v najvišji kategoriji A'' ter monografij, izdanih pri najbolj znanih in uveljavljenih znanstvenih založbah, kot so Springer, Routledge, Bloomsbury, SUNY, Brill itd. Vseskozi smo na internih srečanjih (gl. Razdelek 1) uspešno usklajevali tudi časovnice in produkte, ki so bili načrtovani po posamičnih fazah.
3. Samoevalvacije: Tudi samoevalvacije so bile opravljene v skladu z načrti in sicer tako v pisni (1, 2), kot tudi v ustni obliki (3) na srečanjih in sejah projektne skupine.
4. Diseminacija projekta: (1) Spletne strani, e-časniki: V skladu z načrti smo na začetku projekta ustvarili, v nadaljnjem delu pa razvijali in posodabljali obe spletni strani projekta (gl. https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18214 in https://as.ff.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-projekti/humanism-int… perspective-europe-and-china ). Aktualizirane novice smo redno objavljali tudi v domačih (gl. e-novičnik FF UL in tujih e-časnikih (gl. npr. EACP Newsletter na https://www.ea-cp.eu/about.html; Warp, Weft and Way na https://warpweftandway.com/?s=Ro%C5%A1ker; CPWP na https:// www.cpwponline.org/page-page_O3avyBAgGT1jaS4mSmB7Z idr.) (2) Prezentacije: V času trajanja projekta smo se projektni sodelavci in sodelavke aktivno udeležili 39 mednarodnih znanstvenih srečanj (kongresov, konferenc in simpozijev), na katerih smo predstavili in diskutirali naše projektno delo. Gl.: [COBISS.SI-ID 217345027, 204679427, 113355779, 204679683, 197549571, 217342723, 216244995, 214596099, 217340931, 220939523, 196916995, 201405955, 199040259, 186284035, 212372995, 220106243, 200266755, 208581123, 154610179, 179845635, 154611203, 137198595, 166642179, 135505667, 135506947, 131203587, 113325059, 106057219, 57018371, 64379139, 55701251, 76139779, 89050883, 57558019, 71390979, 160521731, 61854211, 4743043, 54748163]. (3) Kulturne diseminacije. Člani in članice projektne skupine smo bili vseskozi aktivni tudi na področju povezovanja humanistike in umetnosti, kjer smo poskušali povezati osrednje projektne vsebine ter izsledke s poezijo, prozo, glasbo in dramskimi scenariji. Kot spremljevalni program mednarodnih konferenc in simpozijev smo vselej uprizorili filozofske gledališke predstave z glasbo in plesom, večkrat pa smo (kot prikaz mobilnosti ter sintez kulturnih dediščin) javno uprizorili tudi koncerte klasične kitajske lirike v jazzovski izvedbi in/ali prekmurskih ljudskih pesmi v jazz izvedbi in v prevodih v kitajščino. Organizirali smo tudi javna branja prevedene filozofske literature in poezije iz kitajščine v slovenščino in obratno. Koncerti in predstave so bili uprizorjeni v javnih kulturnih prostorih kot so Miniteater, Cankarjev dom, Grajska dvorana, Mala galerija ter Skrito dvorišče. Na ta način smo poskušali relevantne projektne vsebine približati tudi širšemu občinstvu. (Gl. npr. [COBISS.SI-ID 226252803, 26617091, 123652099) in https://www.cd-cc.si/kultura/prireditev-drugega-organizatorja/zaba-v-vo… ; https://www.cd-cc.si/en/culture/lease-event/zhuangzi-and-riddle european-subjectivity ). (4) Novi didaktični materiali: Pri znanstveni založbi FF UL smo izdali knjigo o temeljih kitajske in vzhodnoazijske epistemologije, ki se uporablja kot učbenik in sodi med obvezno literaturo Oddelka za azijske študije v tretjih letnikih dodiplomskega študija in prvih letnikih magisterija; gl. [COBISS.SI ID 212392195]. V sklopu posebnih delavnic s študentkami in študenti smo na osnovi izsledkov projektnega dela organizirali tudi intenzivne tečaje prevajanja filozofskih besedil in kitajske filozofske poezije, kjer smo projektne vsebine poskušali približati mlajšim generacijam študentov in študentk sinologije in s tem poskrbeli za dodano vrednost njihovega študijskega usposabljanja ter za širjenje njihovega strokovnega obzorja. (Gl.: [COBISS.SI-ID 66822403]).
5. Organizacija znanstvenih srečanj: Vsako leto trajanja projekta smo člani in članice projektne skupine organizirali najmanj eno odmevno znanstveno srečanje. V prvem letu projekta, tj. v času pandemije COVIDa, ko mednarodna potovanja niso bila dovoljena, so se ta srečanja odvijala preko spleta, takoj po prenehanju protivirusnih ukrepov pa smo jih organizirali v živo. V teku trajanja projekta smo tako člani in članice projektne skupine organizirali 3 simpozije oz. delavnice (gl. https://www.youtube.com/watch?v=Cjcj0Id0_SQ , https://as.ff.uni-lj.si/project-humec international-workshop-austrian-partners-transcultural-perspectives-psycho-social in https://as.ff.uni-lj.si/znanstvena-srecanja/simpozij programske-skupine-azijski-jeziki-kulture, poletno šolo (https://as.ff.uni-lj.si/en/summer-school-li-zehou-and-contemporary-chin…) in tri velike mednarodne konference (gl. https://as.ff.uni-lj.si/en/remembering-li-zehou-commemorative-conference, https://as.ff.uni-lj.si/node/197681, in https://as.ff.uni-lj.si/en/does-nothingness-exist-cross-continental-dia… ). Glede osrednjih projektnih tem je bila najpomembnejša druga od teh konferenc, ki je potekala pod naslovom »Humanism, Posthumanism and Transhumanism in the East Asian Past and Present« in je bila osredotočena na izmenjavo idej ter izsledkov raziskav različnih teorij oziroma modelov humanizma v Evropi in Aziji.
6. Raziskovalno delo v arhivih in terensko delo: Člani in članice projektne skupine smo v času trajanja projekta opravili vsa načrtovana študijska bivanja v tujini in sicer tako v različnih državah Evrope, kot tudi v Vzhodni Aziji in ZDA. Pri tem velja omeniti, da so nam bila potovanja v času protivirusnih ukrepov /COVID/ , tj. zlasti v letu 2020 in delno 2021 onemogočena, a smo jih v celoti nadoknadili v času podaljšanja projekta v obdobju 2023-32024. Poleg udeležb na mednarodnih konferencah v tujini (gl. točko 2 Razdelka 4) smo v okviru teh študijskih bivanj in raziskovalnega dela v tujini izvedli tudi 28 vabljenih gostujočih predavanj na tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih. Gl. [COBISS.SI-ID 202870019, 201791491, 64631555, 166729475, 166731267, 141501955, 163031299, 116497155, 129148419, 124907267, 116919299, 15699, 130699, 13026819, 105658883, 93620995, 130454275, 119234307, 105434115, 125949699, 118310915, 111790339, 71510019, 81558019, 88020227, 71260419]. https://digitalforms.arrs.si/forms/rprojzp/35574
7. Rezultati – publikacije: V okviru projektnega dela smo izdali vrsto publikacij, katerih število je zdaleč preseglo načrtovane cilje:
- 39 izvirnih znanstvenih člankov [COBISS.SI-ID 208585987, 154619395, 167510275, 153283843, 182600707, 164615683, 136604931,137969923, 138110979, 137973763, 109887235, 109912067, 111066883, 130654723, 94253571, 105006339, 117347587, 107340547, 107210243, 102840579, 146191619, 146190595, 120555523, 97702147, 102049795, 88001283, 43937283, 76127235, 91764995, 58111235, 116098051, 46461443, 48285443, 71267331, 66028291, 115847683, 62499075, 62727427 in 62491651].- 10 poglavij v monografijah: [COBISS.SI-ID 136746243, 151574787, 160142339, 116073475, 66900995, 66872835, 66893059, 66882819, 62734083 in 62017283].
- 5 spremnih študij k znanstvenim zbornikom in posebnim številkam revij [COBISS.SI-ID 164617219, 120558339, 66899459, 62039299 in 115849219].
- 4 antologije/zbornike: [COBISS.SI-ID 161185795, 90867459, 62241539, 58763011]
- 4 posebne številke znanstvenih revij: [COBISS.SI-ID 164617219, 120557571, 137967363, 8586754]
Drugi del: Kvalitativno vsebinsko poročilo
Zaradi omejitve prostora bomo tukaj navedli zgolj najpomembnejše vsebinske rezultate raziskovalnega dela. Podrobnejšo in metodološko ter teoretsko bolj utemeljeno analizo teh dosežkov in metod bomo podali v naslednji, četrti točki. Osrednji cilj pričujočega projekta je bil v identifikaciji vsebin in izdelavi metod za integracijo alternativnih oblik humanizma v ogrodje novih zasnov globalne etike. Projekt je namreč izhajal iz predpostavke, da je koncept humanizma, kakršen se je v Evropi razvil v okviru razsvetljenstva, v trenutni obliki zastarel in neprimeren za idejno osnovo sodobnega časa. Ker pa je hkrati tesno povezan z idejami človeškega dostojanstva, človekovih pravic, avtonomije in svobode, sodi k najpomembnejšim idejno dediščinam človeštva, ki jih je potrebno razvijati naprej, nadgrajevati, transformirati in posodabljati na način, ki bo ustrezal potrebam sodobnega časa. Ravno zaradi tega je bil temeljni cilj projekta v vzpostavitvi ogrodja nove globalne etike, osnovane na humanističnih konceptih, ki izhajajo iz različnih tradicij, ne zgolj iz aksioloških podlag zahodne tradicije. Prvi korak na poti k uresničevanju tega cilja je bil v razjasnitvi in odstranitvi predsodka o avtokratski naravi vzhodnoazijskih tradicij in konfucijanskega idejnega sistema. Ta cilj smo dosegli z vrsto idejno-zgodovinskih in filozofskih raziskav o nastanku in razvoju konfucijanskih diskurzov. V vrsti člankov in dveh monografijah smo nazorno in na podlagi podrobne analize klasičnih in sodobnih virov prikazali, da je pri vsaki obravnavi konfucijanstva nujno potrebno razlikovanje med ideologijo državne doktrine na eni strani, in na egalitarni etiki odnosnosti na drugi. Slednja je namreč tista, ki vsebuje elemente takšnega na relacionizmu temelječega humanizma, ki lahko predstavlja alternativo in komplementarni element v nadgrajevanju globalne etike v okviru planetarizma (Spivak). Kar se tiče drugega temeljnega cilja našega projekta, torej izdelave novih metod za razvoj egalitarnejšega in bolj vključujočega transkulturnega dialoga, ki bi tovrstno nadgradnjo omogočil, smo izhajali iz preučevanja odnosa med posameznikom in družbo. Na osnovi teoretskega ogrodja, temelječega na diferenciaciji med izoliranim in relacijskim sebstvom ter razlikovanja med etičnimi modeli individualizma, kolektivizma ter komunitarizma izdelali novo, mednarodno odmevno metodo takim. transkulturne sublacije, za katero je vodja projekta prejela tri prestižna mednarodna priznanja.
V času trajanja projekta smo objavili 62 publikacij. Velika večina (85%) rezultatov raziskav, ki jih je opravila projektna skupina v obdobju projektnega raziskovalnega dela, na katerega se nanaša pričujoče poročilo, je bila objavljena v odprtem dostopu. To pomeni, da je bilo 58 od skupno 63 publikacij, ki so nastali v okviru projektnega dela, objavljenih v odprtem dostopu. V odprtem dostopu smo torej objavili:
- 37 izvirnih znanstvenih člankov,
- 7 samostojnih poglavij v monografijah in zbornikih znanstvenih prispevkov,
- 4 spremne študije v tovrstnih zbornikih in/ali posebnih številkah znanstvenih revij, ter
- 5 znanstvenih monografij.
Za COBISS številke teh publikacij glej rubriko »Faze projekta in njihova realizacija«. SICRIS povezava na spisek celotne produkcije projektne skupine v času trajanja projekta pa je tukaj: https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib351_20250314_072907_n6-0161.html.
Pomen projekta za znanost je večplasten in vključuje naslednje ključne vidike: v prvi vrsti je potrebno poudariti, da ponuja kritično refleksijo in izboljšanje metodologij primerjalne transkulturne filozofije, ki je v središču raziskovalnega interesa pričujočega projekta. Tukaj velja posebej izpostaviti razvoj, uvedbo in aplikacijo metode transkulturne filozofske sublacije kot novega pristopa v takim. post-primerjalnih transkulturnih študijah. Metoda je zelo odmevna in jo že sedaj začenja uporabljati vrsta tujih znanstvenikov ter znanstvenic, raziskovalk in raziskovalcev. Ta segment našega projektnega dela je vsekakor veliko prispeval k natančnejšemu in celovitejšemu preučevanju in razvoju interakcij med različnimi filozofskimi tradicijami. Pri tem so člani in članice raziskovalne skupine izhajali iz kritike tradicionalnih pristopov in metod primerjalne medkulturne filozofije, kot sta metoda sinteze, metoda fuzije, in metoda sotočja. Šele na tej kritični osnovi oziroma v tem kontekstu je projektna skupina, zlasti vodja projekta, predlagala bolj dinamičen in procesno usmerjen pristop transkulturne filozofske sublacije, ki omogoča fleksibilnejšo obravnavo transkulturnih interakcij. Z osredotočanjem na kulturno pogojene razlike v posebnostih zgodovinskega in geopolitičnega razvoja, ekonomskih sistemov, političnih ureditev in lingvističnih struktur, ki se odražajo v semantičnih omrežjih, katere so člani in članice projekta v analitičnem segmentu projektnih raziskav opredelile kot referenčne okvire teorij, projekt merodajno prispeva k preseganju zahodnocentričnih epistemoloških pristopov, s tem pa omogoča bolj uravnoteženo razumevanje različnih idejnih tradicij ter kategorij in konceptov, ki so bili znotraj le-teh razviti. Ker je raziskovalna skupina specializirana za vzhodnoazijske filozofske miselnosti, je raziskovalno delo v okviru projekta zagotovilo bolj zanesljivo in večplastno, hkrati pa kulturno bolj senzibilno analizo idejnih tradicij, iz katerih te miselnosti izhaja, kar lahko prispeva k njihovemu bolj preciznemu umeščanju v globalne filozofske diskurze. Z analizo in preverjeno uporabo različnih metod primerjalne transkulturne filozofije in preučevanjem semantičnih ter hermenevtičnih implikacij diskurzivnih prevodov so projektni rezultati prispevali k nadgradnji teoretskih in metodoloških mehanizmov za izboljšanje medkulturnega dialoga, ki tvori nujno osnovo za zasnovo nove globalne etike, ki je v središču projektnega interesa. S tem projekt ne prispeva zgolj k teoretskim inovacijam, temveč hkrati tudi k izboljšanju praktične filozofske izmenjave znanja in idej na globalni ravni, s tem pa tudi k oblikovanju novih raziskovalnih paradigem za medkulturne študije. Z zagotavljanjem tovrstnih, bolj sofisticiranih modelov za transkulturne primerjalne študije, lahko temeljna metodologija, izdelana v procesu projektnih raziskav, pomembno vpliva na akademske raziskave na področju različnih znanstvenih disciplin, od filozofije, kulturoloških in literarno-teoretskih študij, vse do antropologije in humanistike na splošno. To se kaže tudi v veliki odmevnosti posamičnih projektnih rezultatov razmeroma kmalu po njihovi objavi
Tudi pomen projekta za razvoj Slovenije je velik, saj so njegovi rezultati- okrepili vlogo Slovenije v globalni akademski skupnosti, - merodajno prispevali k razvoju humanističnih in družboslovnih ved v Sloveniji,- prispevali k akademski in medkulturne izmenjavi znanja in idej,- razvili nove teoretske in metodološke mehanizme za izboljšanje razumevanja azijskih intelektualnih tradicij v Sloveniji,- nudili podporo strateškemu sodelovanju Slovenije z Azijo, - okrepili kozmopolitski duh, ki je za manjše države nadvse pomemben, da ne zapadejo v provincializem, - izdelali nove možnosti spodbujanja kritičnega mišljenja in medkulturnega dialoga v slovenski družbi,- razvili vrsto inovativnih metodoloških pristopov, uporabnih tudi v slovenskem visokošolskem sistemu- pripomogli k ohranjanju kulturne dediščine humanizma in razsvetljenskih vrednot, ki predstavljajo tudi pomemben del ne zgolj evropske, temveč tudi slovenske kulturne identitete Projekt postavlja Slovenijo kot pomembno raziskovalno središče na področju transkulturnih študij in primerjalne filozofije. S tem prispeva k večji prepoznavnosti slovenskih akademskih institucij in raziskovalcev na mednarodni ravni. Spodbuja metodološke inovacije v filozofiji in kulturoloških študijah, kar lahko okrepi in pospeši napredek na področju humanistike in družboslovja v Sloveniji ter vodi k merodajnemu izboljšanju raziskovalnih praks. S poudarkom na transkulturnih interakcijah projekt spodbuja sodelovanje med slovenskimi in tujimi raziskovalci in raziskovalkami, kar lahko vodi k novim priložnostim za mednarodne raziskovalne projekte, konference in akademske programe. Ker se projekt osredotoča na vzhodnoazijske filozofske tradicije, lahko prispeva k boljšemu razumevanju kitajske, japonske in korejske misli v slovenskem akademskem prostoru, kar ima lahko tudi širše družbene in politične implikacije. V času, ko Slovenija krepi gospodarske in diplomatske odnose z azijskimi državami, lahko namreč tovrstno globlje razumevanje njihovih filozofskih in aksioloških sistemov izboljša komunikacijo, sodelovanje in medsebojno razumevanje v različnih sektorjih, od diplomacije do gospodarstva. Poleg tega lahko rezultati projektnega dela veliko prispevajo k razvoju bolj odprtega in kritičnega javnega diskurza o kulturnih razlikah, identiteti in globalizaciji, kar je še posebej pomembno v kontekstu sodobnih družbenih in političnih izzivov, s katerimi se sooča (tudi) naša država. Uvedba novih pristopov, kot je transkulturna filozofska sublacija, lahko vpliva na razvoj pedagoških metod v slovenskih univerzitetnih programih in izboljša kakovost izobraževanja na področju filozofije, primerjalnih študij in humanistike nasploh. Na splošno lahko trdimo, da lahko projektni rezultati pomembno prispevajo k intelektualnemu, akademskemu in kulturnemu razvoju Slovenije ter h krepitvi njenega položaja kot bolj vidnega in relevantnega akterja v globalnem filozofskem in znanstvenem prostoru. Na ta način – in preko svojih odmevnih publikacij, objavljenih pri vrhunskih mednarodnih znanstvenih založbah ter znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva – projekt pomaga višati stopnjo prepoznavnosti Slovenije na evropskem in tudi na svetovnem zemljevidu.
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
