Oddelek za azijske študije

Oddelek za azijske študije

Humanism in Intercultural Perspective: Europe and China

Humanism in Intercultural Perspective: Europe and China

Članica UL, ki izvaja projekt

UL Filozofska fakulteta

Šifra projekta

N6-0161

Naziv projekta

HUMEC: Humanizem v medkulturni perspektivi: Evropa in Kitajska

Trajanje projekta – Duration

1. 10. 2020 - 30. 09. 2023

Letni obseg

1,4 FTE

Vodja projekta – Project leader

red. prof. dr. Jana S. Rošker

Veda in področje

Humanistične vede / Kulturologija

Sodelujoče raziskovalne organizacije

/

Sodelavke in sodelavci – Researchers doc. dr. Téa Sernelj, asist. Marko Ogrizek, asist. Jan Vrhovski
Ključne besede – Keywords

humanizem, avtonomija, subjekt, Evropa, Kitajska, transkulturna filozofija

Humanism, autonomy, subject, Europe, China, transcultural philosophy

Domnevna univerzalnost človeških pravic, ki je bila osnovana v razsvetljenski, na pojmu univerzalne nujnosti temelječi zasnovi humanizma, se je vsled ekonomskih, tehnoloških, etičnih in političnih razvojev, ki so zaznamovali konec drugega tisočletja, izkazala kot nerealna, porozna in neustrezna za reševanje prekarnih problemov ekološke, politične in socialne narave, ki se kažejo v globaliziranem svetu. Predlagani projekt zato izhaja iz predpostavke, da je koncept humanizma, kakršen se je v Evropi razvil v okviru razsvetljenstva, v sedanji obliki zastarel in neprimeren za idejno osnovo sodobnega časa. Ker pa je hkrati tesno povezan z idejami človeškega dostojanstva, človekovih pravic, avtonomije in svobode, sodi k najpomembnejšim idejno-kulturnim dediščinam človeštva. Zato ga je potrebno revitalizirati, posodobiti in na ta način prilagoditi potrebam sodobnega časa. V sodobnem globaliziranem svetu ju je v ta namen potrebno postaviti v plodno kontrastivno, poliloško in dialektično razmerje s sorodnimi dediščinami ne-evropskih kultur. Predlagani projekt se bo pri tem osredotočil na kitajsko miselnost; v sklopu osrednjega raziskovalnega vprašanja se bomo posvetili predvsem analizam in interpretacijam tradicionalne osnove idej, ki so primerljivi z evropsko idejo humanizma, pa tudi s konceptom avtonomije. Na osnovi omenjenih konceptualizacij bomo izvedli tudi kontrastivno analizo konceptov intersubjektivnosti v obeh obravnavanih diskurzih, pri čemer se bomo posebej osredotočili na razlike in vzporednice med normativno-dogovorno paradigmo, kakršna je značilna za teorije novodobne Evrope in paradigmo kitajskega koncepta (so)človečnosti (ren 仁). Osrednji cilj raziskav je sistematična analiza in interpretacija omenjenih filozofskih konceptualizacij skozi optiko razvoja ideje humanizma, kritična predstavitev izsledkov širši zahodni akademski javnosti in njihova umestitev v aktualne teoretske tokove na globalni ravni. Sinteza različnih tradicij humanizma ni samo možna in relevantna, temveč tudi nujno potrebna. Medkulturna interpretacija humanizma in na kontrastivni analizi temelječa spoznanja o možnostih sinteze med evropsko in kitajsko konceptualizacijo na avtonomiji temelječe subjektnosti zato niso pomembna zgolj znotraj ozkega področja sinologije, saj sodi ta predmet raziskave k osnovnim in osrednjim problemom sodobne filozofije. Četudi zahodno izobraženi filozofi pogosto še vedno (večinoma zaradi nezadostnega poznavanja dotičnih diskurzov) dvomijo v obstoj ideje »humanizma« in njenih konotacij svobode ter avtonomije znotraj tradicionalne kitajske filozofske miselnosti, nam lahko prav osvetlitev debate o kitajskih relacijskih modelih sebstva in njihovih umestitvah v okvire takim. transformacijskega ali celostnega subjekta, ki se odvija tako znotraj tradicionalne, kot tudi znotraj sodobne kitajske filozofije, nakaže nove možnosti revitalizacije in rehabilitacije idejnih osnov evropskega modela humanizma, ki se kaže tudi v problematični postmoderni konceptualizaciji subjekta, katerega svoboda in avtonomija vsled njegove lastne razpršenosti kontinuirano in nepreklicno razpadata. Predlagani projekt bo osredotočen na politični in etični pomen teh novih humanističnih paradigem, saj bo raziskal njihov potencial za univerzalno rekonceptualizacijo idejnih osnov sodobne politike vključevanja in novih oblik demokracije na mednarodni ravni. 

 

Description:

Due to the economic, technological, ethical and political developments that marked the end of the second millennium the alleged universality of human rights that was born during the enlightenment period and linked to universal necessity has proven itself to be unrealistic, porous and unsuitable for solving precarious ecological, political and social problems that prevail in contemporary societies.The concept of humanism, rooted in European enlightenment, is currently experiencing a profound crisis, for in its present form, it does no longer correspond to the transformed conditions of contemporary societies. However, it is a part of the most important philosophical heritages of European culture and hence, it needs to be revitalized, modernized and adapted to the requirements of the present era. In this context, the importance of alternative, non-European concepts of similar or related forms of understanding the subject becomes evident. Therefore, the proposed sinological project aims to set it into a contrastive and dialectical relation with similar ideational heritages from Chinese culture; within this research the project team will focus on analysing and interpreting the philosophical foundations of the Chinese notion of humanism and the specific Chinese concepts of freedom and autonomy. On the basis of the aforementioned conceptualizations, we will carry out a contrastive analysis of the various concepts of intersubjectivity in the two main discourses addressed within this project. In this context, we will focus upon the differences and parallels between the Western paradigms of normative-agreement and the concept of (co)humaneness (ren 仁), which prevailed in the Chinese, Confucian philosophical tradition. The central aim of our research work will lie in the systematic analysis and interpretation of the abovementioned philosophical conceptualizations through the lens of the notion of the subject, in a critical introduction of the research results to a broader Western academic readership and in their implementation into the topical discourses of international theory. A synthesis of different humanistic traditions is not merely possible and relevant, but also urgent. The relevance of intercultural interpretations and insights into the possibilities of creative connections between European and Chinese conceptualizations of autonomy-based humanism is not limited to the narrow field of Sinology, as the problem we aim to investigate belongs to the central queries of contemporary world philosophy. Western trained philosophers often (mainly due to the lack of knowledge as regards the respective discourses) still doubt the existence of any ideas related to the idea of “humanism” within traditional Chinese philosophical thought. Hence, the illumination of Chinese discussions on relational models of Self and their positioning into the frameworks of traditional humanistic discourses, as can be found in traditional and modern Chinese philosophy, can show us new ways of revitalizing and renovatingm humanistic models in contemporary Westgern societies, that are based upon the postmodern conceptualization of the subject, the autonomy of which is – due to its own dispersion – continuously and persistently falling apart. The research team will also focus on the political and ethical significance of these paradigms of humanism. This will be performed by exploring their potential for a reconceptualization of ideational bases for modern integration politics and new forms of democracy on the international level.

Vodja projektne skupine:

Red. prof. dr. Jana Rošker, redna profesorica sinologije in znanstvena svétnica

Raziskovalna šifra ARRS: 13009

Specializacija: klasična, moderna in sodobna kitajska filozofija, kitajska epistemologija, transkulturna filozofija, metodologija medkulturnih raziskav.

Publikacije zadnjih 10 let >

 

Članice in člani projektne skupine:

Doc. dr. Tea Sernelj, lektorica sinologije

Raziskovalna šifra ARRS: 35805

Specializacija: moderna in sodobna kitajska filozofija, moderno konfucijanstvo, kitajska estetika

Publikacije zadnjih 10 let >

 

Jan Vrhovski, doktorand sinologije

Raziskovalna šifra ARRS: 39578

Specializacija: kitajska logika, zgodovina kitajske znanosti, predmoderna in moderna kitajska filozofija

Publikacije zadnjih 10 let

 

Marko Ogrizek, doktorand japonologije

Raziskovalna šifra ARRS: 39170

Specializacija: vzhodnoazijsko konfucijanstvo, izvorno konfucijanstvo, japonska in vzhodnoazijska filozofija

Publikacije zadnjih 10 let >

Načrt implementacije in urnik v treh fazah

Faza 1 (01.10. 2020 – 30.09.2021)

Faza 2 (01.10. 2021 – 30.09.2022)

Faza 3 (01.10. 2022 – 30.09.2023)

Začetno srečanje in skupna diskusija ter opredelitev strukture ter delitve projektnega dela v prvi fazi raziskav; vključitev posamičnih segmentov dela v celotno konceptualno zasnovo; ustvarjanje osnovne koordinacijske sheme; osnovna delitev nalog.

X

 

 

Srečanje ob pričetku druge faze raziskovanja: izmenjava osrednjih rezultatov, skupna evalvacija, načrtovanje nadaljnjih raziskav in skupnih aktivnosti; diskusija o splošni strukturi projektnega dela in vključevanje posamičnih segmentov v to osnovno in koherentno zasnovo.

 

X

 

Zaključno srečanje s končnimi prezentacijami in debatami, sinteza in zaključna evalvacija rezultatov raziskovalnega dela, pregled že objavljenih in načrtovanih publikacij teh rezultatov, načrtovanje nadaljnjega sodelovanja v okviru naslednjih projektov.

 

 

 X

Ustvarjanje in vzdrževanje spletne strani in elektronskih forumov projekta

X

X

X

Kontinuirani pregledi in študij aktualno relevantnih virov in literature; intenzivne raziskave ozadij;

X

X

X

Priprave konferenčnih prezentacij in publikacij

 X

 X

X

Pisanje in pregledi delnih in končnih poročil

 

X

X

Udeležbe na konferencah

 X

X

X

Organizacija in izvedba mednarodne konference na projektno temo v Ljubljani

   

X

Organizacija in izvedba mednarodnih simpozijev na projektno temo v Ljubljani

X

X

 

Raziskovalna bivanja na Kitajskem – delo v arhivih, terensko delo (intervjuji in ankete)

X

X

X

 Objava posamičnih rezultatov raziskovanja v znanstvenih revijah (izvirni znanstveni članki) 

 

 X

 X

Objava skupnega zbornika raziskovalnih rezultatov članov in članic projektne skupine ter zunanjih sodelavcev

 

 

 X

Objava prevodov pomembnih kitajskih del, ki obravnavajo projektno temo v knjižni zbirki SHA (Studia Humanitatis Asiatica), katere urednica je nosilka predlaganega projekta

 

X

 

Objava posebne tematske številke znanstvene revije Asian Studies, katere glavna urednica je nosilka predlaganega projekta

 

 

X

Objava znanstvene monografije

 

 X

X

2020

Že v prvem četrtletju projekta je vodja projekta Jana Rošker je v januarju 2021 v okviru projektnega dela objavila dva izvirna znanstvena članka. Oba članka sta objavljena v vrhunskih znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva in uvrščena v kategorijo A''.

Oba članka sta tudi opremljena z zahvalo ARRS, v kateri je omenjen projekt N6-0161 »Humanizem v medkulturni perspektivi: Evropa in Kitajska (Humanism in Intercultural Perspective: Europe and China).

November 2020:

Rošker, Jana S. 2020. »Ban Zhao and the Question of Female Philosophy in China«.

Asian and African Studies, 29(2): 239-260. COBISS-ID:  40931075

PDF verzija članka je tukaj.

Opis članka v angleščini:

This article is about an important question belonging to the issues of humanism, autonomy and equality. It deals with the intercultural perspective of gender studies, and investigates the relation between women and philosophy in Chinese history. It begins with an introduction to the general problems of women and philosophy and shows that female philosophical theorists worldwide still stand in the shadow of their male colleagues, regardless of where they live, their theoretical potential and the value of their research. Then, the article focuses upon the situation in China. The author considers and analyses some systemic problems related to the position and significance of women philosophers in the history of Chinese philosophy. The study challenges traditional views of this problem and argues that in this context we have to differentiate between classical discourses and later ideologies that openly promoted the inferior position of women in society. Through an analysis of the works of Ban Zhao (45 – 117 BCE), the first influential female thinker in Chinese intellectual history, the author also aims to expose the contradiction between dominant patriarchal conventions on the one hand and latent, often hidden criticism of gender relations in women’s writing in traditional China, on the other.

Keywords: Chinese philosophy, female philosophy, Ban Zhao, gender studies

December 2020:

Rošker, Jana S. 2020. »Chinese philosophy of life, relational ethics and the COVID-19 pandemic«. Asian philosophy, DOI: 10.1080/09552367.2020.1863624. COBISS-ID: 43937283 .

PDF verzija članka je tukaj.

Opis članka v angleščini:

In the framework of comparative humanism, this paper investigates the relation between different models of ethics and their impact upon crises solution strategies. Here, it is important to consider knowledge and ethical theories from different cultures. The paper describes some alternative ethical models from the perspective of the Chinese, particularly Confucian, philosophies. This perspective is meaningful because in the Sinitic areas the pandemic has been brought under control much more effectively than in other regions of the world. First, the paper introduces the Chinese philosophy of life and highlights its current relevance; then, it presents traditional Chinese models of relational and anti-essentialist concepts of the self and investigates their impact to the Confucian models of social ethics. On this basis, it illuminates some new ways of understanding interpersonal and intercultural interactions that might help us develop new strategies against current and future pandemics.

Keywords: COVID-19; pandemic; Chinese humanism; Chinese ethics; Confucian ethics; relational self; role ethics; relationalism

2021

Januar 2021:

Rošker, Jana S. 2021. »Confucian Humanism and the Importance of Female Education: The Controversial Role of Ban Zhao”. Asian Studies 9(1): 13-29.

COBISS-ID:

PDF verzija članka je tukaj.

Dostop do članka tudi tukaj.

Članek je uvrščen v kategorijo A'' in ocenjen s 116 SICRIS točkami, saj ima revija Asian Studies visok faktor vpliva in je v prvi četrtini najvplivnejših mednarodnih znanstvenih revij.

Opis članka v angleščini:

The problem of the relation between the female gender and Confucian humanism is far more complex than it seems to be on the first glance. Especially if we consider the many misogynistic phenomena we can encounter in the course of Chinese history, such as foot-binding or the concubinage, we might be inclined to think that female philosophy was impossible in traditional China. This paper aims to challenge the standard views on this problem. It aims to shed some light on the fact that in this context we have to dif­ferentiate between classical teachings that were relatively egalitarian in nature, and later ideologies that more or less openly promoted the inferior position of women in society. The paper will analyse the work of the female Han dynasty scholar Ban Zhao (45–117 CE), who was the first well-known female thinker in the history of Chinese philosophy. Through this analysis, the author also aims to expose the contradiction between dominant conventions on the one hand, and latent, often hidden criticism of gender relations in female writings of traditional China on the other. In this way, the paper aims to promote a more culturally sensitive approach to the historical and conceptual study of gender discourses in China by connecting textual analyses with actual and comprehensive knowl­edge of the historical and social contexts in which they were placed.

Keywords: Chinese gender studies, women in Chinese history, Confucian humanism, Female philosophy, Ban Zhao

Slovenski naslov in izvleček:

Konfucijanski humanizem in pomen izobraževanja žensk: kontroverzna vloga Ban Zhao

Izvleček

Problem odnosa med ženskim spolom in konfucijanskim humanizmom je veliko kom­pleksnejši, kot se zdi na prvi pogled. Če upoštevamo številne ženskomrzne pojave, s ka­terimi nas sooča kitajska zgodovina in h katerim sodita, denimo, povezovanje stopal ali konkubinat, bi lahko dobili vtis, da ženska filozofija v kitajski tradiciji ni mogla obstajati. Pričujoči članek prevprašuje takšno uveljavljeno stališče. Opozarja, da je treba tudi v tem pogledu razlikovati med egalitarnostjo izvornega konfucijanskega nauka in poznejšimi konfucianističnimi ideologijami, ki so odkrito zagovarjale manjvrednost žensk. Avtorica analizira delo učenjakinje Ban Zhao (45–117 n. št.) iz obdobja dinastije Han, ki je znana kot prva mislica v zgodovini kitajske filozofije. S to analizo želi med drugim opozoriti na protislovje med prevladujočimi konvencijami na eni strani ter na latentne in pogosto prikrite kritike spolnih razmerij pri ženskih delih na drugi. Namen članka je spodbuja­nje kulturno bolj rahločutnih pristopov k zgodovinskim in vsebinskim študijam spolnih diskurzov na Kitajskem s pomočjo besedilne analize ter aktualnih in celovitih znanj in družbenih kontekstov, v katere so ti umeščeni.

Ključne besede: kitajske študije spolov, ženske v kitajski zgodovini, konfucijanski humanizem, ženska filozofija, Ban Zhao

Marec 2021

Rošker, Jana S. 2021. Kriza kot nevarnost in upanje: etika pandemij, razcvet avtokracij in sanje o avtonomiji v transkulturni perspektivi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

PDF verzija je tu

Marca 2021 je vodja projekta Jana S. Rošker v okviru projektnega dela objavila znanstveno monografijo v slovenščini objavila znanstveno monografijo z naslovom Kriza kot nevarnost in upanje: etika pandemij, razcvet avtokracij in sanje o avtonomiji v transkulturni perspektivi.

Knjiga je izšla v zbirki SHA (Studia Humanitatis Asiatica) pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete.  

Vsebina zaobjema veliko elementov, ki so v samem jedru projektnih interesov. Avtorica v njej analizira problematiko globalnih kriznih situacij skozi optiko transkulturnih študij. Osrednji motiv pisanja je želja po tem, da bi lahko iz različnih kulturno pogojenih razmislekov o krizi ter sovpadajočih metod, postopkov in ukrepov za njeno reševanje izluščili nekaj splošnih in povsod uporabnih koristi. Pojma krize ne razume v ortodoksnem smislu izključno težavne in problematične situacije. Prej izhaja iz predpostavke o tem, da kriza kot družbeni pojav ni vedno samo nekaj negativnega, temveč je tudi nekaj, kar nas lahko spodbudi k razmišljanju o naših utečenih pogledih na resničnost, o našem vsakdanjem delovanju in predvsem o tem, na kakšen način vidimo sebe in svojo umeščenost v svet.

V središču raziskovalnih interesov, ki so botrovali nastanku te znanstvene monografije je koncept vzhodnoazijskega oziroma sinitskega humanizma, in sicer predvsem tistih inačic tega koncepta, ki so se razvili v okviru konfucijanske ideje (so)človečnosti (ren). Izhajajoč iz tega izhodišča, poskuša avtorica iz transkulturne perspektive vzpostaviti oz. koncipirati metodološko podlago za sintezo parcialnih in kulturno pogojenih historičnih elementov različnih humanističnih tradicij, (npr. konfucijanske relacijske etike in transkulturnih različic avtonomnega subjekta), ki bi lahko znotraj takšne sinteze služili kot osnova kreiranja nove, univerzalno-globalne etike.

Javna prestavitev knjige je potekala v petek, 16.04.2021, na spletni aplikaciji Zoom. Lahko si jo ogledate tu

Staff