Oddelek za azijske študije

Oddelek za azijske študije

Zgodovina Oddelka za azijske študije

Zgodovina oddelka 

Oddelek za azijske študije je bil s prvotnim imenom Oddelek za azijske in afriške študije ustanovljen leta 1995 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ustanovitelji oddelka so bili japonolog prof. dr. Andrej Bekeš ter sinologa prof. dr. Jana S. Rošker in prof. dr. Mitja Saje. Prof. dr. Andrej Bekeš je mednarodno uveljavljen strokovnjak za japonsko jezikoslovje in poznavalec širše družbeno kulturne specifike japonske družbe, dr. Jana Rošker vodilna in mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za področje kitajske filozofije in metodologije medkulturnih raziskav, dr. Mitja Saje pa je vodilni strokovnjak za kitajsko zgodovino ter politični in ekonomski sistem Ljudske republike Kitajske. Kot utemeljitelji novih disciplin sinologije in japonologije v slovenskem prostoru so delovali tudi kot pobudniki znanstvenega in kulturnega sodelovanja s Kitajsko, Japonsko in Tajvanom, v zadnjih letih pa tudi s Korejo.

Uveljavitev teh povsem novih, za Slovenijo izjemno pomembnih znanstvenih disciplin, je veliko prispevala k širitvi študijskih programov na Filozofski fakulteti in k pionirski vzpostavitvi novih akademskih programov, ki so slovenski javnosti z uporabo interdisciplinarnih metodoloških pristopov v obravnavi kulture, zgodovine, filozofije, sociologije, jezika, miselnosti in političnega sistema kitajskega in japonskega sveta omogočili vpogled v vzhodno-azijski kulturni prostor. Z dolgoletnim neprekinjenim delovanjem so opazno prispevali k uspešnemu delovanju in splošni prepoznavnosti Univerze v Ljubljani ne samo v slovenskem, temveč tudi v svetovnem merilu, saj je Univerza v Ljubljani z  njihovo pomočjo  sklenila številne sporazume o sodelovanju z najprestižnejšimi japonskimi, kitajskimi, tajvanskimi in korejskimi univerzami.

Vse od ustanovitve dalje na oddelku delujeta dve katedri: katedra za japonologijo in katedra za sinologijo, ki ponujata študijske programa s področja japonologije in sinologije. Samo poimenovanje oddelka pa je naznanjalo načrte za širitev na dodatna področja (zlasti afrikanistike, koreanistike in indologije). Četudi so bile ideje, povezane z afrikanistiko – zaradi objektivnih pogojev in odsotnosti ustreznega kadra –, opuščene in so se zato afriški študiji črtali tudi iz imena oddelka, so se v zadnjih letih pričeli uresničevati načrti, povezani z ustanovitvijo katedre za koreanistiko. Že od študijskega leta 2003/2004 je oddelek ponujal začetni in nadaljevalni lektorat korejskega jezika in pisave, s študijskim letom 2015/2016 pa se je začela izvajati tudi smer Koreanistika v sklopu dvopredmetnega programa Kulture Vzhodne Azije. Poleg tega so se od  leta 2009 dalje na oddelku odprla vrata tudi za jezike in kulture Indije: najprej je bil to sanskrt s kulturo klasične Indije, s študijskim letom 2009/2010 pa se mu je pridružil tudi lektorat jezika hindi. V zadnjih dveh letih pa podpiramo tudi lektorat iz perzijskega jezika in uvajanja vsebin s področja iranistike.

Kot celota je Oddelek za azijske študije zasnovan interdisciplinarno in temelji na metodologiji medkulturnih raziskav. Osrednji cilj študijskih in raziskovalnih programov je v sistematičnem multidisciplinarnem pristopu h kulturam in jezikom Azije, še posebej Vzhodne Azije (Kitajske, Japonske, Koreje) ter indijske podceline, in posledično preseganje rigidnih okvirov posameznih disciplin, kar omogoča kritično razumevanje glavnih kulturnih determinant obravnavanih regij v njihovem družbenem kontekstu.

Tovrstni cilji so za razvoj slovenskega družboslovja in humanistike še posebej pomembni zaradi naraščajoče relevantnosti teh regij (zlasti vzhodnoazijskih) v okviru svetovnih političnih, gospodarskih, kulturnih in znanstvenih procesov. Oddelek si vseskozi prizadeva tudi za širše in celovitejše pristope k vzhodnoazijskim študijam, saj je za sodobno, aktualnemu trenutku primerno obravnavanje teh regij potrebno preseganje ozkih, nacionalno pogojenih pogledov na azijske jezike, kulture, družbene stvarnosti in njihove zgodovine.

Poleg pedagoškega dela na Oddelku za azijske študije potekajo najrazličnejše raziskovalne dejavnosti v okviru mednarodnih in nacionalnih programov in projektov ter z njimi povezane aktivnosti, kot so organizacije mednarodnih konferenc in simpozijev, organizacije poletnih šol, najrazličnejših delavnic in gostujočih predavanj. Med temi velja še posebej izpostaviti organizacije konferenc treh največjih mednarodnih zvez s področja japonskih, kitajskih in tajvanskih študij (konferenca EACS – European Association for Chinese Studies je potekala septembra 2006, konferenca EATS – European Association for Taiwanese Studies je potekala maja 2011, konferenca EAJS – European Association for Japanese Studies pa je potekala avgusta 2014, konferenca EAAA – European Association for Asian Art and Archaeology bo potekala septembra 2020), hkrati pa smo v okviru novo ustanovljene akademske zveze Specifične teme kitajskih študij STCS (Specific Topics of Chinese Studies), ki sta jo ustanovili prof. dr. Jana Rošker in dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, organizirali tudi pet mednarodnih konferenc, ki so požele veliko zanimanje in uspeh. Na pobudo prof. dr. Jane Rošker in dr. Nataše Vampelj Suhadolnik sta bili na oddelku ustanovljeni tudi dve mednarodni znanstveni akademski zvezi, ki sta v svoj krog povezali mednarodne strokovnjake s področja kitajske filozofije (EACP – European Association for Chinese Philosophy) ter s področja azijske umetnosti in arheologije (EAAA – European Association for Asian Art and Archaeology). 

Na oddelku izdajamo tudi dve strokovno znanstveni reviji Azijske študije (sprva z naslovom Azijske in afriške študije) ter Acta Linguistica Asiatica. Revija Azijske študije se izdaja že od leta 1997 ter predstavlja prvo in najpomembnejšo periodično publikacijo s področja vzhodnoazijskih vsebin v našem prostoru. Leta 2011 se ji je pridružila še revija Acta Linguistica Asiatica, posvečena jezikoslovnim vprašanjem, prevajanju in didaktiki vzhodnoazijskih jezikov. Obe reviji sta visoko kotirani v mednarodnem akademskem svetu.

V okviru oddelka so bili ustanovljeni tudi štirje raziskovalni centri: kitajski, japonski, tajvanski in korejski center, ki dodatno podpirajo znanstveno-raziskovalne in pedagoške dejavnosti oddelka. Temeljno delo centrov zajema sodelovanje pri domačih in mednarodnih projektih, pridobivanje dodatnega financiranja za raziskovalne projekte, spodbujanje akademskih aktivnosti, kot so izmenjava študentov, raziskovalcev ter predavateljev, sodelovanje pri raziskavah, prirejanje delavnic, seminarjev, konferenc, kulturnih prireditev (umetniških razstav, glasbenih koncertov, filmskih večerov, delavnic) in drugih aktivnosti.

Hkrati je oddelek in Filozofska fakulteta skupaj s Fakulteto za družbene vede soustanovil Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo (EARL), ki predstavlja osrednji repozitorij za tiskane in digitalne vire iz Vzhodne Azije ter zagotavlja široko dostopnost virov preko različnih kitajskih, tajvanskih, japonskih in korejskih databaz, ki jih prispevajo in financirajo partnerske institucije. V okviru EARLa potekajo javni dogodki (predavanja, predstavitve, okrogle mize), ki se osredotočajo na teme, pomembne tako za partnerje kakor za slovensko in mednarodno javnost. Trenutno EARL združuje štiri oddelke: Korejski oddelekJaponski oddelekTajvansko raziskovalno središče za SinologijoKitajski oddelek Reading Beijing.

Staff