Osiroteli predmeti: obravnava vzhodnoazijskih predmetov izven organiziranih zbirateljskih praks v slovenskem prostoru

V okviru projekta se ukvarjamo s t.i. osirotelimi predmeti vzhodnoazijskega izvora, ki so zaradi družbeno-političnih in zgodovinskih okoliščin ostali brez konteksta. V okviru raziskave bomo izvedli tri študije primerov – skupin oz. kategorij vzhodnoazijskih predmetov, ki v slovenskem prostoru izpostavljajo problematiko vzhodnoazijskih osirotelih predmetov:

1) vzhodnoazijski predmeti v t.i. Zbirki predmetov iz Azije in Južne Amerike, ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje;

2) vzhodnoazijski predmeti v slovenskih gradovih in dvorcih;

3) vzhodnoazijski predmeti pomorščakov.

V primeru prve študije gre za predmete, ki so v Pokrajinski muzej Celje prihajali preko Celjske podružnice Federalnega zbirnega centra, ki je bil ustanovljen leta 1945 v Ljubljani za zbiranje in ohranjanje kulturnozgodovinskih in dragocenih umetniških predmetov po vsej Sloveniji, ki so prešli v državno last. S skopimi opisi ob konfiskaciji premoženja so bili predmeti osiromašeni večine informacij, tudi o njihovih lastnikih in lokaciji, ter shranjeni v muzejske depoje. Druga študija bo z obravnavo posamičnih predmetov vzhodnoazijskega izvora v slovenskih gradovih in dvorcih dopolnjevala prvo študijo in poskušala rekonstruirati, do kakšne mere so bili ti vključeni v plemiško dediščino v obdobju do razpada Avstro-Ogrske in po njej, predvsem tudi v času med obema vojnama in povojnem obdobju. To bo med drugim omogočilo lažjo kontekstualizacijo predmetov iz Pokrajinskega muzeja Celje, ki so se najverjetneje nahajali v posameznih gradovih in dvorcih. Tretja študija je bolj specifična, saj se bo ukvarjala s posameznimi predmeti pomorščakov, katerih lastništvo je po pridobitvi v Vzhodni Aziji sicer znano, a so večinoma oropanih vseh drugih informacij (npr. lokacija, celo država izvora, način pridobitve), ki bi omogočali globlji uvid v razumevanje vzhodnoazijske dediščine pri pomorščakih in njihovih potomcih. To jih umešča v širšo kategorijo »osirotelih« predmetov oziroma zbirk, saj so zaradi pomanjkanja informacij izgubili zanimanje kustosov ali lastnikov, s tem pa bili podvrženi spečemu življenju v depojih in na podstrešjih, oropani metaforičnega glasu.

Cilji raziskave

Cilji predlagane raziskave so naslednji:

• Analiza in identifikacija posameznih vzhodnoazijskih predmetov, ki niso del organiziranih oblik zbirateljstva in sodijo v delovno definicijo osirotelih predmetov v okviru zgoraj omenjenih treh študijah primerov.
• Rekonstrukcija provenience posameznih predmetov, pri čemer bomo sledili biografiji predmeta od njegova izvora do sedanje lokacije.
• Identifikacija ključnih naročnikov in imetnikov vzhodnoazijskih predmetov.
• Rekonstrukcija trgovskih in drugih poti, po katerih so prihajali posamezni predmeti (trgovina mreženja za azijske predmete, diplomacija, darilo). 
• Rekonstrukcija miselnih svetov: proučitev pomena in vlogo posameznih predmetov v sekundarnem ambientu in opredmetenega razumevanja vzhodnoazijskih družb in kultur v slovenskem plemiškem in meščanskem prostoru.
• Oblikovanje teoretično-metodoloških pristopov obravnave in kontekstualizacije osirotelih predmetov v okviru muzeologije in različnih pristopov kuratorstva, oblikovanje strateškega pristopa za analizo, hrambo, upravljanje in varstvo nacionalne kulturne dediščine vzhodnoazijskega oz. neevropskega izvora.
• Nadgradnja obstoječe podatkovne baze vzhodnoazijskih predmetov z mapiranjem posameznih predmetov in digitalno vizualizacijo.

Poleg organiziranih oblik zbirateljstva, ki smo jih že preučili v okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, bomo sedaj z vpogledom v posamezne predmete, ki niso del večjih zbirk, uspeli rekonstruirati celostno sliko kulturno-materialnih povezav med slovenskim in vzhodnoazijskim prostorom. S tem bomo dodatno opozorili na pomen raziskav zbirateljstva tudi na periferijah nekdanjih večjih kolonialnih centrov moči. Dosedanje raziskave v okviru projekta VAZ, npr. pohištva iz Skuškove zbirke, so namreč pokazale, da je ravno izvzetost iz prevladujočih dominantnih praks zbirateljstva omogočila prepoznavanje posameznih predmetov izven reprezentativnega in družbeno priznanega kanona zbirateljskih predmetov, s čimer so posamezniki iz obrobnega območja vizionarsko prepoznali vrednost v posameznih predmetih in jih definirali kot vredne zbirateljstva. Zapostavljanje raziskovanja zbirateljske zgodovine na perifernih območjih tako vodi do poenostavljene slike zbiranja, v kateri se odražajo zgolj dominante oblike kulturne produkcije, kompleksna mreža političnih, družbenih in kulturnih odnosov pa ostaja večinoma neopažena.

Vodja projekta

Nataša Vampelj Suhadolnik je redna profesorica na Oddelku za azijske študije FF UL in mednarodno uveljavljena strokovnjakinja s področja vzhodnoazijske umetnosti. Je pobudnica, soustanoviteljica in prva predsednica Evropske zveze za azijsko umetnost in arheologijo (EAAA). Bila je vodja tudi nacionalnega projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo (2018–2022), v okviru katerega je bila postavljena spletna stran in podatkovna baza vzhodnoazijskih predmetov v slovenskih muzejih. Projektna skupina je za spletno stran VAZ dobila priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Nataša Vampelj Suhadolnik je vodila tudi raziskovalno skupino na Filozofski fakulteti v okviru mednarodnega projekta Pagode - Europeana China, ki ga je v okviru instrumenta za povezovanje Evrope CEF sofinancirala Evropska unija (2020–2021). Cilj projekta Pagode je bila digitalizacija in prezentacija kitajske dediščine v Evropi v evropski digitalni knjižnici Europeana. V raziskovalnem delu se ukvarja z vzhodnoazijsko materialno in zbirateljsko kulturo, vzhodnoazijsko dediščino v slovenskem prostoru, kitajsko tradicionalno in moderno umetnostjo, kitajsko grobno umetnostjo ter kitajsko budistično umetnostjo.

Raziskovalci in raziskovalke (po abecednem redu)

Tina Berdajs (Oddelek za azijske študije, FF UL) je doktorska študentka na Oddelku za azijske študije. Do konca septembra 2022 je bila na oddelku zaposlena kot mlada raziskovalka. V doktorski disertaciji raziskuje zgodovino zbirk vzhodnoazijske keramike v Sloveniji. Širše področje njenega raziskovanja vključuje področje vzhodnoazijske umetnosti s poudarkom na kitajski in japonski keramiki, raziskovanju provenience, biografij predmetov, zgodovine zbirateljstva in razstavljanja vzhodnoazijske umetnosti.

Mina Grčar (Oddelek za azijske študije, FF UL) je doktorska študentka in asistentka raziskovalka na Oddelku za azijske študije. Njeni raziskovalni interesi vključujejo moderno in sodobno kitajsko literaturo in umetnost, kitajski film in animacijo ter materialne in idejne izmenjave med Vzhodno Azijo in Evropo.

Klara Hrvatin (Oddelek za azijske študije, FF UL) je japonologinja in muzikologinja, doktorica znanosti s področja humanistike. Bila je koordinatorica projekta Japonska med nami (2017), ki je predstavil različne vidike japonske kulture in umetnosti. Področja njenega raziskovalnega zanimanja vključujejo vzhodnoazijsko glasbo, umetnost ter kulturno zgodovino.

Bogdana Marinac (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran) je diplomirana etnologinja in sociologinja kulture. Kot muzejska svetnica je zaposlena v Pomorskem muzeju Piran, kjer se v raziskavah in predstavljanju dediščine posveča pomorščakom, njihovemu načinu življenja ter potovanjem. Leta 2017 je pripravila občasno razstavo in napisala knjigo Čez morje na nepoznani Daljni vzhod: Potovanja pomorščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo.

Davor Mlinarič (Pokrajinski muzej Celje) je magister zgodovine (UN). Za svojo magistrsko nalogo na temo stereotipnih predstav o slovenski srednjeveški zgodovini je leta 2019 prejel Dekanovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je avtor razstave in strokovne monografije o kositrnih predmetov iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje. Kot koordinator je vodil Erasmus+ projekt »Odkrivanje preteklosti za danes in jutri«. Je skrbnik za kovinske predmete iz zbirke Kulturne zgodovine ter skrbnik zbirke predmetov iz Azije in J. Amerike v muzeju.                                                                                                              

Helena Motoh (Znanstveno raziskovalno središče Koper) je filozofinja in sinologinja z doktoratom iz filozofije (tema disertacije obravnava intelektualne in kulturne kontakte med Kitajsko in Evropo). Je članica upravnega odbora Evropske zveze za kitajsko filozofijo (EACP), urednica revije Poligrafi in članica uredniškega odbora akademske založbe Založba *cf. Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na recepcijo vzhodnoazijske tradicije v Sloveniji in Evropi v 20. stoletju.

Chikako Shigemori Bučar (Oddelek za azijske študije, FF UL) je jezikoslovka z doktoratom iz splošnega jezikoslovja.  Med njena raziskovalna področja sodi tudi jezikoslovna in kulturna izmenjava med Srednjo Evropo in Vzhodno Azijo, zlasti Japonsko in Korejo. Njeni novejši prispevki so o starih razglednicah in predmetih iz Japonske, ki jih hranijo v Republiki Sloveniji.

Barbara Trnovec (Pokrajinski muzej Celje) je kulturna antropologinja in etnologinja, kustosinja in muzejska svetovalka ter raziskovalka in publicistka. Je dolgoletna raziskovalka življenja in dela pisateljice in svetovne popotnice Alme M. Karlin ter avtorica več preglednih razstav o njej (med drugim Tokio 2022, Dunaj 2021/2022, Ljubljana 2017/2018) in prve znanstvene monografije o njenem življenju in delu Neskončno potovanje Alme M. Karlin (2020). Zadnjih deset let raziskuje tudi vzhodnoazijske predmete iz muzejskih zbirk.

Maja Veselič (Oddelek za azijske študije, FF UL) je antropologinja in sinologinja z doktoratom iz antropologije in obsežnimi izkušnjami etnografskega terenskega dela v Vzhodni Aziji. Je članica odbora Evropske zveze za kitajske študije ter projektnih skupin VAZ. Bila je tudi članica raziskovalne skupine na FF v okviru mednarodnega projekta PAGODE - Europeana China. Raziskovalno se ukvarja z vprašanji etničnosti in religije v Vzhodni Aziji ter materialnimi in idejnimi izmenjavami med Vzhodno Azijo in Evropo.

Nataša Visočnik Gerželj (Oddelek za azijske študije, FF UL) je japonologinja in antropologinja z doktoratom iz antropologije. Njene raziskave so usmerjene na identitetne procese, manjšine, predvsem korejsko manjšino na Japonskem, korejsko diasporo, marginalnosti in religijo na Japonskem. V okviru projekta raziskuje raznovrstnost azijskih pahljač v slovenskih muzej, hkrati pa se ukvarja tudi z oblačili in nekaterimi vsakodnevnimi predmeti iz vzhodnoazijskih dežel.

Dunja Zorman (Oddelek za azijske študije, FF UL) je sociologinja kulture in sinologinja z bogatimi delovnimi izkušnjami pri vodenju projektov v prireditveni industriji in njihovi PR diseminaciji. Njeno delovno področje vključuje kuriranje in ustvarjanje vsebin povezanih s kulturno dediščino z uporabo metapodatkov in uporabo spletnih orodij, platform ter okolij za razširjanje kulturne dediščine. Bila je tudi članica projekta PAGODE Europeana China.

Vrednotenje bibliografskih kazalcev

V prvem letu bomo izvedli popis in identifikacijo predmetov v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran in v gradovih. V okviru tega dela bomo izvedli eno nacionalno ter eno mednarodno delavnico. Istočasno bo potekalo arhivsko delo in pregled arhivske dokumentacije v zvezi z zaplembo vzhodnoazijskih predmetov. V prvem letu bomo začeli izvajati tudi intervjuje z metodama ustne zgodovine (neposredna pričevanja o nekdanjih lastnikih predmetov ter procesih, ki so vplivali na osiromašenje predmetov in njihovo dekontekstualizacijo) ter s polstrukturiranimi intervjuji (eksperti, trenutni javni in zasebni lastniki), kar bo sicer potekalo skozi celotno trajanje projekta. Pregledali bomo tudi ustrezno sekundarno literaturo in pridobljene informacije v skladu z zastavljenimi cilji in raziskovalnimi vprašanji sproti analizirali.

V drugem letu bomo delno nadaljevali s popisi in identifikacijo predmetov, predvsem v gradovih, z arhivskim delom ter izvedbo intervjujev. Nadaljevali bomo z analizo in interpretacijo novo pridobljenih informacij, ki jih bomo predstavili v posameznih publikacijah. Nova dognanja in s tem povezane podatke bomo vnesli v obstoječo bazo podatkov, iz katere bo mogoče delati tako analize podatkov kot prikazovanje podatkov na različnih spletnih vizualizacijah. Vzporedno z obravnavo osirotelih predmetov bo potekala tudi vzpostavitev teoretskih in metodoloških pristopov, ki bodo dodatno predmet refleksije in razprave na nacionalni in mednarodni delavnici ter mednarodnem simpoziju (september 2023). Hkrati bo diseminacija potekala tudi na spletnem mestu VAZ, na socialnih omrežjih ter v drugih relevantnih medijih. Različni formati od blogovskih objav, galerij, video vsebin, animacij itd. bodo uporabljeni za vzpostavitev čim bolj direktne komunikacije z javnostjo. Ob koncu drugega leta bomo tudi pripravili razstavo vzhodnoazijske dediščine pomorščakov v Pomorskem muzeju Piran ter razstavo azijskih predmetov v Pokrajinskem muzeju Celje, ki bosta pospremili 3. mednarodno konferenco Evropske zveze za azijsko umetnost in arheologijo (Ljubljana, september 2023).

V tretjem letu bomo nadaljevali z arhivskim delom, dopolnilnimi intervjuji in identifikacijo naknadnih najdb posameznih predmetov pri potomcih pomorščakov. Analizirali in interpretirali bomo vse pridobljene podatke in pripravljali objavo različnih publikacij. Organizirali bomo še zadnjo mednarodno delavnico, v okviru katere bomo podrobneje obravnavali določen tip predmetov (paravane) ter razpravljali o teoretskih izhodiščih in metodoloških prijemih raziskovanja teh predmetov. V zadnjem letu bomo z digitalizacijo novih podatkov izvedli tudi analizo mrež, preko katerih so potovali predmeti.

Za izvedbo različnih dogodkov v okviru projekta glej: https://vazcollections.si/aktualno/

Dostopna na: https://vazcollections.si/