Mednarodni muzikološki simpozij Modernizem na vzhodu in zahodu: nasprotja, stičišča in vzporedja
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 27.–29. november 2024
Organizatorji:
Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Društvo UHO v sklopu Foruma nove glasbe 2024
Slovensko muzikološko društvo
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Oddelek za muzikologijo Filozofska fakultete Univerze v Ljubljani prireja mednarodni muzikološki simpozij z naslovom Modernizem na vzhodu in zahodu: nasprotja, stičišča in vzporedja, ki bo potekal v Ljubljani od 27. do 28. novembra 2024 v sklopu festivala Forum nove glasbe 2024. Simpozij bo posvečen 90-letnici skladateljev Vinka Globokarja in Lojzeta Lebiča.
V letu 2024 slavita svojo devetdesetletnico izstopajoča slovenska skladatelja Lojze Lebič in Vinko Globokar. Poleg letnice rojstva si oba skladatelja delita tudi zavezanost radikalni estetiki povojnega modernizma, a uresničujeta ga vsak na precej poseben način, pri čemer se zdi, da so takšne realizacije v marsičem povezane z drugačnim sprejemanjem modernističnega izročila. Medtem ko se je Globokar v Parizu in Berlinu kot del širšega modernističnega konteksta (učenec Renéja Leibowitza in Luciana Beria, predavatelj na Visoki šolo za glasbo v Kölnu, direktor Oddelka za inštrumentalne in vokalne raziskave na ustanovi IRCAM, član improvizacijske skupine New Phonic Art) z modernistično tradicijo srečeval v »prvi osebi«, je Lebič (dirigent Mešanega Pevskega zbora RTV Slovenije, profesor na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti v Ljubljani) večino časa ostajal doma in sprejemal vplive modernizma iz »druge roke«, še najbolj prek obiskov festivala Varšavska jesen in Zagrebškega bienala. Klub različnim potem modernističnih vplivov oba skladatelja modernizma ne sprejemata brez pridržkov – Globokar se postavi zoper larpurlartizem modernizma in svoje ideje izpeljuje iz družbenih konfliktov, medtem ko Lebič ne zaupa v univerzalizem modernizma in se raje navezuje na lokalno, mistično, preteklo. Tako ustvarjata svoje značilne modernistične svetove, ki dajejo slutiti, da je modernizem kljub svoji univerzalistični utopiji vendarle bistveno bolj regionalno pobarvan. Globokarja tak odnos pripelje na rob konceptualno zasnovane družbenokritične umetnosti, Lebič pa se spogleduje z oblikami postmodernizma.
Simpozij bo dihotomijo, ki jo razpira primerjava med obema skladateljema, skušal postaviti v kontekst razlik v dojemanju in eksekuciji modernističnih idej na evropskem vzhodu in zahodu, pri čemer ne gre za geografsko, temveč predvsem družbeno-politično ločnico, po kateri je bila celotna Evropa vpeta v globalni konflikt med dvema super-silama, Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter posledično med kapitalistično logiko in socialistično dogmatiko. Povojno občutje novega začenjanja, izkušnja »leta nič« (U. Dibelius, R. P. Morgan, H. Danuser) je sprožalo valove modernističnega odklona, ki se je kazalo v navidez globalnem prizadevanju po defunkcionalizaciji in umetnostni osvoboditvi tako od nacional-socialističnega bremena kot socrealističnih spon. Hkrati pa se je na drugi strani v pogojih različnih kulturnih politik iskalo konkretnih rešitev, pogosto odvisnih od ožjih, celo lokalnih pogojev. V širšem diskurzu se pogosto izpostavlja »svoboda« zahodnega sveta nasproti politični in kulturni represiji na vzhodu, ki pa vendarle ni bila v vseh državah enako močna in uspešna. Osnovni premisleki bi tako veljali vprašanjem, v koliki meri je modernizem po letu 1945 na obeh straneh železne zavese potekal po vzporednih tirnicah, koliko je bilo skupnih poudarkov in rešitev, koliko specifičnih poetik, kako so prehajali vplivi iz ene na drugo stran ter posledično, kaj vse to pomeni za glasbo po padcu berlinskega zidu leta 1989 ter posledično za sodobne pluralistične glasbene prakse.
Organizacijski odbor:
- red. prof. dr. Matjaž Barbo
- doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar
- dr. Vesna Venišnik Peternelj
- red. prof. dr. Gregor Pompe
Programski odbor:
- red. prof. dr. Matjaž Barbo
- dr. Sabine Beck
- red. prof. dr. Dalibor Davidović
- red. prof. dr. Jörn Peter Hiekel
- red. prof. dr. Tijana Popović Mlađenović
- red. prof. dr. Gregor Pompe
- red. prof. dr. Leon Stefanija
- red. prof. dr. Lubomír Spurný