Semiotika

Semiotika

Ure predavanj: 15

Ure seminarjev: 15

Ure vaj: 0

ECTS točke: 3

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Cerkovnik Borut

Temeljno vsebinsko področje predmeta so filozofsko jezikovne teorije znaka, ki odgovarjajo na vprašanje, kakšna je narava znakov. Zgodovinski uvod tvorijo povzetki teorij znaka pri Platonu in Aristotelu, v srednjeveški logiki, gramatiki in semiotiki ter v britanskem empirizmu. Osrednje mesto v predstavitvi sodobnih teorij znaka ima semiotika Ch. S. Peirca. Le-ta bo povezana z jezikoslovnimi in semiološkimi teorijami, na primer de Saussurja, in Jakobsona. Predstavljeni bosta dve tradiciji sodobne semiotike: semiologija, ki izhaja iz de Saussurja in se prvenstveno usmerja v analizo kulturnih fenomenov, in (empirična) semiotika, ki izhaja iz Peirca in se preko obravnav Morrisa in Sebeoka prvenstveno usmerja v analizo semiotičnih fenomenov pri in v živih bitjih. Slednja je kulminirana v sodobni biosemiotiki. Semiotika bo primerjana tudi s tradicijo filozofije jezika in sicer z obema glavnima usmeritvama: logično-filozofsko (ki začenja s Fregejem in katere ena od bistvenih dovršitev je Wittgensteinov Logično-filozofski Traktat) ter tako imenovano »filozofijo običajnega jezika« (ki začenja z Wittgensteinovimi Filozofskimi raziskavami).

TEMELJNA LITERATURA/BASIC READINGS:
Ch. S. Peirce, Izbrani spisi o teoriji znaka in pomena ter pragmaticizmu, Krtina, Ljubljana 2004.
F. de Saussure, Predavanja iz splošnega jezikoslovja, ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana 1997.
Robert E. Innis (ur.), Semiotics: An Introductory Anthology, Indiana University Press, Bloomington 1985.
Donald Favareau (ur.), Essential Readings in Biosemiotics, Anthology and Commentary, Dordrecht, Heidelberg, London & New York: Springer 2010.
T. A. Sebeok, Signs: An Introduction to Semiotics, Second Edition (1.–3. poglavje), Toronto, Buffalo & London, University of Toronto Press 2001.
T. L. Short, Peirce’s Theory of Signs, Cambridge, Cambridge University Press 2007.