Konferenca: Delovanje mrtvih v življenju posameznikov: razlogi, sprožilci in konteksti

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v sklopu ERC projekta Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi (DEAGENCY, ERC št. 101095729) vabi na mednarodno interdisciplinarno konferenco Delovanje mrtvih v življenju posameznikov: razlogi, sprožilci in konteksti, ki bo potekala na Filozofski fakulteti med 2. in 4. julijem 2025. Konferenca bo v angleškem jeziku. 

V nasprotju s predmodernimi evropskimi družbami in mnogimi sodobnimi nezahodnimi družbami, kjer  mrtvi veljajo za člane skupnosti in so pomembno vključeni v vsakdanje življenje ljudi, dominantna zahodna ontologija danes ne vključuje komunikacije in izmenjave med živimi in mrtvimi. A kot dokazuje večina kvantitativnih in kvalitativnih raziskav, za ljudi v mnogih sodobnih zahodnih družbah socialne interakcije po smrti ne prenehajo nujno, ampak včasih le spremenijo obliko. Mrtvi so še naprej vključeni v naše življenje in vplivajo na naše misli, čustva, vrednote, vedenje in socialne odnose. Medtem ko so znanstveniki pogosto obravnavali poročila o delovanju mrtvih v življenju ljudi kot izraz »ljudskega verovanja«, duhove pa kot simbole in metafore širših kulturnih in družbenih problemov in sprememb, je naš namen učinke delovanja mrtvih v življenju posameznikov jemati resno, tako kot jih doživljajo ljudje sami. 

Namen te konference je pridobiti predvsem vpogled v situacije, v katerih se manifestira delovanje mrtvih in v katerih ljudje doživljajo njihovo prisotnost. Kateri so razlogi, sprožilci in konteksti, v katerih imajo mrtvi lahko vpliv na žive? Kršenje družbenih norm vedenja ter kulturnih in verskih vrednot v tradicionalnih kulturah na splošno veljajo za tipične razloge, ki sprožijo delovanje mrtvih. Časovni konteksti, ki tradicionalno veljajo za sprožilci neželene interakcije z mrtvimi kot duhovi, so kritična, mejna obdobja v dnevnem, letnem in življenjskem ciklu. Enako velja za prostorski kontekst: mejni kraji znotraj družbene konstrukcije prostora, pa tudi kraji, povezani s smrtjo (mesta smrti in pokopov), stavbe s posebnimi fizičnimi značilnostmi in daljšo zgodovino ter kraji, povezani z žalovanjem in spominom na mrtve, so  tipično kraji, kjer sepričakuje srečanja z mrtvimi in kjer se stik z njimi včasih vzpostavlja tudi namerno. Toda ali imajo takšni »tradicionalni« razlogi in konteksti danes še vedno pomen za ljudi? Ali pa so se pojavili novi razlogi za stik z mrtvimi? In kako nove platforme za posmrtno komunikacijo - kot so družbeni mediji in digitalni prostor – vplivajo na interakcije med živimi in mrtvimi? 

Program 

Knjižica povzetkov