Balkanski komunizem in »kominternska kontrola«, 1917–1933

Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete vljudno vabi na predavanje Stefana Gužvice (Univerza v Regensburgu) z naslovom Balkanski komunizem in »kominternska kontrola«, 1917–1933 / Balkan Communism and “Comintern Control,” 1917–1933, ki bo v torek, 8. marca 2022, ob 11.20 uri v predavalnici Rim 4 Filozofske fakultete. Predavanje bo v angleščini.

Vse od začetkov raziskovanja Komunistične internacionale je bilo ključno vprašanje: "Kdaj in kako se je Kominterna spremenila iz vojske svetovne revolucije v orodje sovjetske zunanje politike?" Predavanje bo s študijo Balkanske komunistične federacije, dela Kominterne, ki je zbral stranke iz Bolgarije, Grčije, Romunije in Jugoslavije in je obstajal od leta 1920 do 1933, skušalo artikulirati nov odgovor nanj. Z analizo srednje ravni organizacije, med Internacionalo in njeni članicami, bo predavatelj poskusil doseči nov pogled na "kominternsko kontrolo".

Pri tem bo zgodovino Internacionale razdelil na tri ločena obdobja. Prvo, "boljševizacija od spodaj", je trajalo od leta 1917 do 1923. To je bil čas spontane globalne artikulacije komunistične doktrine, ki je temeljila na izkušnjah več revolucionarnih kontekstov. Od leta 1923 do leta 1926 je sledila "rusifikacija", ko so boljševiki prvič poskusili vsiliti svoj organizacijski model in po Leninovi smrti kodificirati leninizem. To je bil še vedno čas resničnega revolucionarnega impulza, ki je iskal dialektično enotnost med internacionalističnim projektom in obstojem edine delavske države na svetu. Zadnje obdobje, od leta 1926 do 1931, je bilo "stalinizacija". Povzročilo je ostre frakcijske boje, ki so odražali konflikte znotraj boljševiške stranke. Rezultat je bila povečana moskovska kontrola in večje dopolnjevanje politike Internacionale s sovjetskimi diplomatskimi interesi. Vse komunistične stranke so bile v celoti stalinizirane do leta 1931, ko so sprejele organizacijska in ideološke nazore "leninizma", kot sta jih ozko opredelila Stalin in njegovo vodstvo. Vendar tudi v stalinizirani Kominterni (1931–1943) ni bilo absolutne skladnosti, ki so si jo predstavljali hladnovojni bojevniki tkim. totalitarne šole.

Stefan Gužvica je doktorski študent na Univerzi v Regensburgu. Leta 2018 je magistriral na Central European University in njegovo predelano magistrsko delo je izšlo v knjižni obliki (Before Tito: The Communist Party of Yugoslavia during the Great Purge, 1936–1940 (2020). Pod naslovom Frakcijski boji v Komunistični partiji Jugoslavije med veliko čistko 1936–1940 je pri Založbi Sophia izšel tudi slovenski prevod. Trenutno pod mentorstvom prof. Ulfa Brunnbauerja končuje doktorsko disertacijo z naslovom "Sickle Without a Hammer: Revolution and Nation-Building in the Balkans, 1900s–1930s".