Mesec prostora 2025 – Digitalne rešitve za digitalni svet: Prihodnost prostorskega načrtovanja

Zbrane je nagovoril tudi predstojnik Oddelka za geografijo dr. Matej Ogrin (foto: Boštjan Rogelj).

Zbrane je nagovoril tudi predstojnik Oddelka za geografijo dr. Matej Ogrin (foto: Boštjan Rogelj).

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se že vrsto let pridružuje pobudi Ministrstva za naravne vire in prostor ter organizira strokovno srečanje ob mesecu prostora. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 17. 10. 2025, v soorganizaciji Komisije za regionalno in prostorsko planiranje Zveze geografov Slovenije. Dogodek je bil namenjen predstavitvi aktualnih trendov na področju uporabe umetne inteligence za geoprostorske analize ter razpravi o tem, kako sodobne tehnologije omogočajo razvoj inovativnih orodij za spremljanje prostora in njegovo trajnostno upravljanje.

Po uvodnih nagovorih, kjer je zbrane v imenu Filozofske fakultete pozdravil prodekan dr. Blaž Repe, se je dogodek začel s predstavitvijo trenutnih tehnoloških možnosti na področju geoprostorske umetne inteligence. V nadaljevanju so navzoči spoznali, kako deluje kompleksen sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja v Sloveniji, in prvi sklop zaključili s predstavitvijo možne implementacije tehnoloških rešitev v podobne sisteme.

V drugem dopoldanskem delu dogodka so s pomočjo projektnih rezultatov spoznali praktične primere uporabe sodobnih tehnologij. Prepoznavanje drevesnih krošenj v urbanih okoljih je ena izmed številnih uporab lidarskih podatkov, spremljanje razvrednotenih območij pa je mogoče nadgraditi z uporabo umetne inteligence. Predstavljen način izračuna kazalnika zelenih površin z metodami strojnega učenja omogoča dolgoročno in letno ponovljivost izračunov. Kazalnik kakovosti bivalnega okolja je primer prehoda od enostavnih k sestavljenim kazalnikom in lahko služi kot učni primer za podobno nadgradnjo tudi na drugih področjih. Sklop so zaključili z zanimivo predstavitvijo, kako lahko z modeli globokega učenja in računalniškega vida iz satelitskih posnetkov pridemo do zelo praktičnih in uporabnih rezultatov, postopek pa je bistveno učinkovitejši od klasičnih načinov. V popoldanskem delu je bila organizirana delavnica, na kateri so se študenti geografije in sorodnih ved lahko seznanili s praktično uporabo geoprostorske umetne inteligence.

Letošnji dogodek je potekal tudi kot predstavitev rezultatov ARIS-CRP projekta, v katerem sodeluje tudi Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Veliko zanimanje za dogodek, ki je privabil skoraj 100 udeležencev, dokazuje, da je tema zelo aktualna. Predstavljeni rezultati potrjujejo, da lahko z digitalnimi orodji, podatki in inovativnimi pristopi bistveno izboljšamo kakovost prostorskega načrtovanja. Skupaj gradimo prihodnost, kjer prostorsko načrtovanje postaja pametno, podatkovno podprto in odgovorno.

 

Zadnje novice

27th Neolithic Seminar: Neolithic ontologies. Rethinking radical alterity of the Eurasian Neolithics

Letos bo potekal že 27. Neolitski seminar

Conference ASMOSIA XIV: call for papers

Amosia XIV

“DOCUMENTING COPTIC MONASTIC HERITAGE” PROJECT

Matjaž Kačičnik 2018 © Endangered Hermitages Project = Documenting Coptic Monastic Heritage Project