Ekologija in relacijska etika v vzhodnoazijski preteklosti in sedanjosti

Kateri elementi vzhodnoazijskega ekološkega mišljenja in relacijske etike lahko služijo kot konstruktivni temelji v transkulturno utemeljeni planetarni etiki v času globalnih kriz in tehnološke preobrazbe? Zagonski program to vprašanje naslavlja tako, da dve tesno povezani področji, vzhodnoazijsko ekološko mišljenje in relacijsko etiko, združuje v enoten, sistematičen okvir. Njegova vodilna predpostavka je, da sta ekološka usmeritev in etično samorazumevanje tesno strukturno povezani; pojmovanja razmerja med človekom in naravo se namreč razvijajo vzporedno in v razmerju do razumevanja relacijske osebnosti, odgovornosti in vrednosti.

Skupina zagonskega programa, ki jo sestavljajo strokovnjakinje in strokovnjaki na področju vzhodnoazijskih filozofij, raziskuje, kateri elementi vzhodnoazijskih intelektualnih tradicij lahko prispevajo k transkulturno utemeljeni planetarni etiki v okoliščinah globalnih kriz in tehnološke preobrazbe; njeno osrednje vodilo je vzpostaviti trajno idejno izmenjavo in pristen transkulturni dialog med evropskimi in vzhodnoazijskimi etičnimi modeli. Program se posebej osredotoča na dve razsežnosti vzhodnoazijske intelektualne dediščine, ki sta izredne pomembnosti za sodobne globalne izzive: tradicionalno ekološko mišljenje in konfucijansko relacijsko etiko. Temeljna predpostavka je, da je ravnovesje med človekom in naravo že od nekdaj delovalo kot ključna paradigma v procesualno usmerjenih vzhodnoazijskih filozofijah. Program ne namerava izključiti ali nadomestiti individualnih vrednot in načel, ki so sestavni del diskurza o človekovih pravicah kot so avtonomija, kritično mišljenje in človeško dostojanstvo, temveč dopolniti in okrepiti dediščino evropskega razsvetljenstva z vključitvijo posodobljenih, temeljnih prvin vzhodnoazijskih humanističnih tradicij, utemeljenih v ekološkem ravnovesju in v pojmovanju osebe kot relacijskega sebstva.

V prvem obdobju zagonski program gradi na obsežni zbirki mednarodne znanstvene literature in na raziskavah, izvedenih v okviru dveh preteklih projektov, ki ju je izvajala vodja  pričujočega programa. Opira se tudi na dve tematski številki mednarodno priznane revije Asian Studies, ki ju je izdal Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: prva je posvečena ekološkemu mišljenju v vzhodnoazijski filozofiji (s posebnim poudarkom na daoističnih in budističnih diskurzih), druga pa etičnim vprašanjem v sinitski intelektualni zgodovini. Obenem se program navezuje na uveljavljene raziskave skupine o posebnostih razvoja digitalnih tehnologij v Vzhodni Aziji in o normativnih vprašanjih, ki jih to odpira. Obstoječe študije zagonskemu programu zagotavljajo temeljno izhodišče, saj tvorijo osrednje konceptualno gradivo z obeh glavnih področij ter omogočajo osredotočenost na dopolnitev že zamejene raziskovalne krajine, hkrati pa dosledno razkrivajo tisto, kar še ostaja razdrobljeno, nezadostno integrirano ali regionalno omejeno.

Bistveni prispevek zagonskega programa je v tem, da preseže vzporedne razprave o ekologiji in etiki ter jih usmeri k celostnemu pristopu, v katerem se relacijske etične in ekološke paradigme vzajemno ponovno izgrajujejo in se izražajo glede na njihove notranje povezave med ontologijo (razlagami sveta, sebstva in relacijskosti) in aksiologijo (razlagami vrednosti, odgovornosti in normativne usmeritve). Na področju metodologije zagonski program razvija inovativne pristope na področju transkulturnih raziskav, ki jih je raziskovalna skupina že vzpostavila, in s tem utrjuje niz medsebojno povezanih nalog: prepoznava in razčlenjuje ključne etične in ekološke paradigme, ki jih je literatura že izpostavila ter jih obravnava kot izhodišča za ponovno sistematično umestitev; proučuje kulturno pogojene posebnosti obeh področij s konceptualnimi raziskavami in sodobno rekontekstualizacijo klasičnih kitajskih ekoloških in etičnih pojmov, med drugim: dinamično ravnotežje (中庸), procesualno umerjanje pravilnega sorazmerja (度), kontinuiteta skozi spremembo (通变), odnosnost (关系主义), relacijsko sebstvo (关系自我) in enotnost človeka in narave (天人合一). Program razširi pretežno sinofono osredotočenost na širšo vzhodnoazijsko področje, da osvetli, kako se skupni problemi in konceptualne tvorbe preoblikujejo skozi različne kontekste ter združi ekološko mišljenje in relacijsko etiko v enoten konceptualni okvir eko-relacionizma, pri čemer naslovi strukturno razmerje med ontološkimi in aksiološkimi prvinami, pri tem pa model ohranja zgodovinsko ozaveščen in konceptualno jasen.

Poleg dela s klasičnimi viri zagonski program proučuje sodobne vzhodnoazijske teorije, ki interpretirajo in razvijajo sorodne paradigme notranje povezanosti med ekologijo in relacijsko etiko, pri čemer klasične in sodobne temelje vpelje v enoten strukturiran okvir, ki razjasnjuje sosledja, prelome in reinterpretacije. Na primerjalni ravni program uvaja vzhodnoazijske temelje v dialog z evropskimi paradigmami ekologije in etike prek metode transkulturne sublacije, z namenom doseganja pomenskih sintez namesto ustvarjanja površinskega soskladja. Na tej osnovi razvija nove aksiološke sinteze in oblikuje smernice za spoj vzhodnoazijskih etično-ekoloških paradigm z evropskimi pristopi v prenovljen okvir planetarne etike, izobraževanja ter, kjer je to možno, normativnih usmeritev, relevantnih za zakonodajo.

Cilj je razviti dosleden teoretski model ekorelacionizma in razjasniti njegovo vpeljavo v sodobno planetarno etiko, obenem pa prispevati etične temelje za digitalne tehnologije in umetno inteligenco. Ker so te tehnologije vse bolj prepletene z vsemi področji življenja, nastajajo vse bolj pereča etična vprašanja, povezana z merili, po katerih algoritmi vrednotijo in razvrščajo podatke, pa tudi vprašanja nadzora, zasebnosti in družbene odgovornosti. Vključevanje konfucijanske relacijske etike in tradicionalnega vzhodnoazijskega ekološkega mišljenja v etične okvire, ki usmerjajo digitalne inovacije, lahko prispeva k razvoju bolj vključujočih, kontekstualno občutljivih in družbeno odgovornih digitalnih tehnologij.

Zagonski program je organiziran kot štiriletni program. V prvem letu se osredotoča na prepoznavanje in analizo ključnih paradigm ter na razčlenitev kulturno pogojenih posebnosti prek konceptualne rekonstrukcije in sodobne rekontekstualizacije; v drugem letu razširi obseg onkraj pretežno sinofone osredotočenosti in utrdi eko-relacionistični okvir, vključno z njegovimi notranjimi paradigmami in ontološko-aksiološko strukturo; v tretjem letu se usmeri v sodobne vzhodnoazijske teoretske obravnave ter razvije primerjalne temelje za trajnejši dialog z evropskimi paradigmami z uporabo metode transkulturne sublacije; v četrtem letu zaključi sinteze in oblikuje smernice za planetarno etiko relacijske ekologije.

Dejavnosti programa so prepletene v pet medsebojno povezanih sklopov: arhivsko raziskovanje, terensko delo in mreženje; akademska srečanja in mednarodno sodelovanje; administracija, vodenje in poročanje; raziskovalni rezultati; ter diseminacija. V celoti je zagonski program zamišljen kot temeljna pobuda, ki spravi in razširja raziskave vzhodnoazijskih filozofskih tradicij ter razvija metodološke okvire za njihovo transkulturno vpeljavo v globalno utemeljeno, planetarno ekološko etiko. S sintezo ekoloških in relacijsko-etičnih paradigm v sinofonih, korejskih in japonskih intelektualnih dediščinah ter z njihovim stopanjem v dialog s sodobnimi globalnimi diskurzi in ustreznimi zahodnimi paradigmami si prizadeva vzpostaviti kulturno vključujoč aksiološki okvir transregionalne in obče pomembnosti, ki vodi v oblikovanje nastavkov za izobraževanje, oblikovanje politik in medkulturno razumevanje ter neposredno prispeva k etičnemu usmerjanju na področju rabe digitalnih tehnologij in umetne inteligence.

izr. prof. dr. Tea Sernelj, red. prof. dr. Jana S. Rošker, asist. raz. Tara Peternell

Realizacija v obdobju od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2029

10.–12. april 2026, FF: mednarodni simpozij v organizaciji izr. prof. dr. Tée Sernelj z naslovom Etika, ekologija in estetika iz transkulturne perspektive: primer Vzhodne Azije. Simpozij združuje vrhunske domače ter mednarodne teoretike in teoretičarke s področij transkulturne in vzhodnoazijske aksiologije, bioetike ter okoljskih študij. 

Povezava.

• Ethics, ecology, and aesthetics from a transcultural perspective: the case of East Asia. 2026. Ethics, ecology, and aesthetics from a transcultural perspective: the case of East Asia: programme and book of abstracts for the symposium: international symposium hosted by the Department of Asian Studies, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, April 10-12, 2026. Uredil Tara Peternell in Luka Culiberg. 1st e-ed. Ljubljana: Založba Univerze; = University of Ljubljana Press. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/884.