Od izpolnitve vpisnega lista dalje komunikacija s študenti in študentkami na Filozofski fakulteti poteka izključno prek študentovega oz. študentkinega elektronskega naslova digitalne identitete UL, ki se kreira s prevzemom digitalne identitete UL in ima obliko ab1234@student.uni-lj.si (številk je lahko tudi več). Navedeni el. naslov so študenti in študentke dolžni/-e uporabljati. Prijava je mogoča le z digitalno identiteto UL, torej uporabniškim imenom in geslom, ki ga uporabljajo za vstop v VIS FF.
Na tej povezavi so v okvirčku »Navodila za študente« na voljo tudi spletni obrazci za »prevzem identitete«, nadalje »urejanje pozabljenega gesla«, »preverjanje delovanja identitete« ter za »spremembo gesla«. V kolikor pride pri uporabi do težav (npr. študent oz. študentka nima dostopa do navedenega elektronskega predala oziroma v el. predal ne prejema obvestil), se študent oz. študentka lahko obrne na UL, in sicer tako, da prijavi napako preko »prijava napake«.
Natančna navodila UL za dostop do el. pošte ter za nastavitev poštnih odjemalcev so na voljo tukaj.
Študent mora najkasneje do 21. decembra v drugem letniku študija prijaviti dispozicijo doktorske disertacije.
Prijava dispozicije doktorske disertacije poteka elektronsko, preko portala študentskega informacijskega sistema. Študent v VIS vstopa svojim uporabniškim imenom in geslom ter v levem meniju izbere zavihek »Prijava dispozicije«.
Študent prijavi dispozicijo z vsemi zahtevanimi prilogami v Referat za doktorski študij (3. stopnja) po elektronski pošti: doktorski.studij@ff.uni-lj.si.
Povzetek postopka za prijavo dispozicije in dokumentacije, ki jo je potrebno posredovati v Referat za doktorski študij je na voljo tukaj.
Prijavo dispozicije doktorske disertacije obravnava Senat FF na podlagi predloga Komisije za doktorski študij (KDRŠ).
Študent lahko na istem študijskem področju doktorskega študijskega programa do oddaje doktorske disertacije v ocenjevanje največ dvakrat prijavi dispozicijo doktorske disertacije. Več informacij je v poglavju Ponovna (druga) prijava dispozicije.
Prijava dispozicije - dokumentacija
Prijava dispozicije doktorske disertacije mora obsegati:
-
vlogo za prijavo dispozicije doktorske disertacije (obrazec iz VIS-a), ki mora vključevati osebne podatke študenta, ime študijskega programa in področje, na katerem želi pridobiti doktorski naziv ter naslov predlagane doktorske disertacije v slovenskem in angleškem jeziku
Opomba: Mentor (somentor) izpolni(ta) tudi manjkajoče podatke o SICRIS točkah: Z točke in točke A ½. V kolikor mentor / somentor v zadnjih petih letih ne izpolnjuje minimalnega pogoja za izkazovanje raziskovalne aktivnosti (150 Z točk po SICRIS in hkrati doseže več kot 0 točk pri kazalcu pomembnih dosežkov A1/2) se priloži reference s širšega področja teme doktorske disertacije - vsaj dve pomembni deli v zadnjih petih letih (kot je opredeljeno v Habilitacijskih merilih UL in prilogah FF k tem merilom).
- življenjepis študenta, s poudarkom na njegovem delovanju na znanstvenem področju (strokovni življenjepis);
- bibliografijo študenta (seznam objavljenih znanstvenih, strokovnih, projektnih in drugih del);
- dispozicijo doktorske disertacije, kot je opredeljena v 53. členu Pravilnika o študiju na programu tretje stopnje;
- soglasje komisije, pristojne za etiko v raziskovanju ali druge komisije oziroma druga dovoljenja, v skladu z 52. členom Pravilnika o študiju na programu tretje stopnje - glej stran: Pravilniki in akti/Tretja stopnja/Pravilnik o študiju na programu tretje stopnje), če je študent to označil na vlogi;
- morebitni predlog pisanja doktorske disertacije v drugem jeziku v skladu z 51. členom Pravilnika o študiju na programu tretje stopnje in Statutom UL.
Celotna dokumentacija iz prejšnjega odstavka mora biti napisana v slovenskem jeziku. V primeru prošnje za pisanje doktorske disertacije v drugem tujem jeziku v okviru študija tujega jezika in književnosti, se na dispozicijo zapiše naslov tudi v drugem tujem jeziku.
Če prijava dispozicije ni popolna Referat za doktorski študij študenta pozove, da jo v določenem roku dopolni, pri čemer rok za dopolnitev ne sme biti daljši od enega leta. Če študent v določenem roku prijave ne dopolni, se prijava s sklepom zavrže.
Struktura, vsebina, obseg in jezik dispozicije doktorske disertacije
Dispozicija doktorske disertacije mora biti napisana in urejena skladno s pravili za urejanje znanstvenih in strokovnih besedil na ustreznem oddelku Filozofske fakultete ter obsegati od 3 do največ 7 tipkanih strani besedila formata A4 (+ seznam relevantne literature s področja teme in kazalo).
Dispozicija mora imeti oštevilčene strani.
Dispozicija doktorske disertacije mora obsegati:
- Naslov doktorske disertacije: Predlog naslova doktorske disertacije v slovenskem in angleškem jeziku (oziroma drugem tujem jeziku v primeru prošnje za pisanje doktorske disertacije v drugem tujem jeziku v okviru študija tujega jezika in književnosti, se na dispozicijo zapiše naslov tudi v drugem tujem jeziku) v skladu s priporočili in navodili za pisanje naslovov, ki so navedena v Pravilniku o študiju na programu tretje stopnje;
Zapis slovenskega naslova:
-
izraža temo natančno, jedrnato in terminološko ustrezno,
-
priporočena dolžina je največ deset besed,
-
je pravopisno brezhiben,
-
ne vsebuje okrajšav,
-
ni v obliki stavka ali vprašanja,
-
priporočamo izogibanje metaforičnim ali citatnim naslovom,
-
ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena,
-
ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami,
-
če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico (priporočilo UL je, da se podnaslovu izogiba),
-
podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova.
Zapis angleškega naslova:
- Doktorand je dolžan poskrbeti za angleški prevod naslova disertacije. Mentor in člani komisije za oceno primernosti teme pa s svojimi podpisi jamčijo tudi za verodostojnost prevoda.
- Angleški prevod naslova disertacije mora pomensko ustrezati slovenskemu naslovu.
- Angleški naslov se piše z Velikimi Začetnicami (»headline style«).
- znanstveno področje teme doktorske disertacije;
- Opredelitev raziskovalnega problema, ki vključuje:
-
kratek pregled ožjega znanstvenega področja in prikaz dosedanjih raziskav na področju teme doktorske disertacije,
-
jasno predstavljene hipoteze oz. raziskovalna vprašanja s kratko obrazložitvijo,
-
zasnovo raziskav in opis metod raziskovanja,
-
opredelitev pričakovanih rezultatov in izvirni prispevek k znanosti,
-
seznam relevantne literature s področja teme.
- Osnutek načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z 71. členom Pravilnika (ne velja za generacije, vpisane pred študijskim letom 2021/2022).
Potrebno je uporabiti obrazec, podan na zgornji povezavi.
Več informacij glede ravnanja z raziskovalnimi podatki (kjer so tudi odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi s tem) je na voljo tukaj.
Pisanje doktorske disertacije v tujem jeziku
Če je študent ob prijavi dispozicije doktorske disertacije predložil prošnjo za pisanje doktorske disertacije v tujem jeziku, mora biti dispozicija doktorske disertacije napisana tudi v tujem jeziku in prevedena v slovenščino.
Doktorsko disertacijo lahko študent piše v angleškem jeziku, če so za to podani utemeljeni razlogi (tuj študent, tuj mentor, somentor ali član Komisije za spremljanje doktorskega študenta - KSDŠ).
V drugem tujem jeziku se lahko piše doktorska disertacija v okviru doktorskega študija tujega jezika oz. književnosti.
Sklep o pisanju doktorske disertacije v tujem jeziku sprejme Senat UL na predlog Senata FF.
Če je doktorska disertacija napisana v tujem jeziku, je študent dolžan napisati tudi obsežen povzetek v slovenskem jeziku (v obsegu 10 odstotkov celotnega besedila) z uporabo ustreznega slovenskega strokovnega izrazja z znanstvenega področja doktorske disertacije.
Soglasje komisije, pristojne za etiko in druga dovoljenja
Če vsebina in metode doktorske disertacije to zahtevajo, mora študent za izvedbo raziskave v okviru izdelave doktorske disertacije pravočasno pridobiti soglasje ustrezne komisije, pristojne za etiko ali druge komisije za etiko ali dovoljenje Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za izvajanje poskusov na živalih, kadar narava predlagane dispozicije doktorske disertacije zahteva.
Pridobljeno soglasje komisije, pristojne za etiko oziroma drugo dovoljenje, študent odda v RDrŠ praviloma ob prijavi dispozicije.
Komisija za etiko Filozofske fakultete
Ponovna (druga) prijava dispozicije
Študent lahko na istem študijskem področju doktorskega študijskega programa do oddaje doktorske disertacije v ocenjevanje največ dvakrat prijavi dispozicijo doktorske disertacije. Drugič študent lahko prijavi novo dispozicijo doktorske disertacije ali aktualizirano dispozicijo doktorske disertacije, ki jo je prijavil že prvič in do katere se je senat FF že opredelil. Ponovna prijava zavrnjene dispozicije doktorske disertacije ni mogoča.
Če senat FF ali senat UL zavrne dispozicijo doktorske disertacije, ki jo je študent drugič prijavil, doktorskega programa na tem področju ne more več zaključiti.
Stroški ponovne prijave dispozicije se zaračunajo skladno z veljavnim cenikom. (točka 4.3. cenika za posamezno študijsko leto. Pri izračunu stroškov opravljanja manjkajočih obveznosti študija se upošteva vrednost kreditnih točk (KT) posameznega predmeta/obveznosti in višino šolnine za letnik študijskega programa. Stroške opravljanja posameznega predmeta/obveznosti se izračuna tako, da se določi vrednost KT glede na višino šolnine posameznega letnika (ena KT se ovrednoti kot ena šesdesetina šolnine), ki se pomnoži s številom KT predmeta/obveznosti (21. člen Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL).
Informacija o številu KT posameznih predmetov/obveznosti je razvidna iz predmetnika.
Pred obravnavo na Komisiji za doktorski študij (KDRŠ) in Senatu FF morata strinjanje s prijavljeno dispozicijo doktorske disertacije s podpisom potrditi mentor in morebitni somentor.
Imenovanje Komisije za spremljanje doktorskega študenta (KSDŠ)
Komisija za spremljanje doktorskega študenta (v nadaljevanju: KSDŠ) spremlja študenta od prijave dispozicije doktorske disertacije do ocene in njenega zagovora. Referat za doktorski študij najkasneje v 7 dneh od prejema popolne prijave dispozicije ja predlaga člane Komisije za spremljanje doktorskega študenta (KSDŠ) ter izmed ocenjevalcev KSDŠ določi predsednika, ki koordinira delo članov in pripravi skupno oceno dispozicije.
Senat FF praviloma na prvi naslednji seji od oddaje popolne vloge za prijavo dispozicije na predlog Komisije za doktorski študij (KDRŠ) imenuje KSDŠ. Mentor in somentor sta lahko člana KSDŠ, vendar ne sodelujeta pri ocenjevanju.
Predstavitev dispozicije doktorske disertacije
Študent članom KSDŠ in raziskovalni javnosti še pred ocenjevanjem ustno predstavi svoje delo: koncept doktorske disertacije, raziskovalna vprašanja in hipoteze, predvideno metodologijo, predvidene vire ter izvedbeni načrt.
Predstavitev organizira predsednik KSDŠ najkasneje v 45 dneh po imenovanju KSDŠ, pri čemer v ta rok ne šteje obdobje od 15. julija do 20. avgusta.
KSDŠ pripravi zapisnik o predstavitvi, ki vključuje morebitne pripombe ter rok za dopolnitev prijave dispozicije doktorske disertacije, če je ta potrebna. Predsednik KSDŠ zapisnik predloži v Referat za doktorski študij, študenta, mentorja in morebitnega somentorja pa obvesti o pripombah ter roku, v katerem mora študent posredovati popravke oziroma dopolnitve dispozicije doktorske disertacije.
Popravki dispozicije doktorske disertacije po javni predstavitvi
KSDŠ lahko že med ocenjevanjem dispozicije doktorske disertacije posreduje študentu morebitne predloge za njeno izboljšanje, vendar lahko to stori le enkrat.
Študent mora popravke oz. dopolnitve oddati v RDrŠ v roku, kot ga je določila KSDŠ.
Tudi če študent na predloge ne odgovori v določenem roku, mora KSDŠ napisati oceno dispozicije. Rok za pripravo ocene dispozicije doktorske disertacije se podaljša za čas, ki ga je KSDŠ določila študentu za popravke oziroma dopolnitve.
Potrditev ocene dispozicije doktorske disertacije
Oceno dispozicije, ki jo je pripravila KSDŠ obravnava KDRŠ najpozneje v dveh mesecih po oddaji v Referat za doktorski študij in jo posreduje v potrditev Senatu FF.
Po potrditvi na Senatu FF Referat za doktorski študij dispozicijo posreduje v obravnavo na UL.
Senat UL najkasneje v dveh mesecih odloči o predlagani dispoziciji in o (ne) soglasju obvesti FF, FF pa obvesti študenta, mentorja in somentorja ter člane KSDŠ.
Ko je - po presoji mentorja, morebitnega somentorja in študenta - raziskovalno delo v zaključni fazi in ko je že mogoče podati sklepe v skladu s postavljenimi hipotezami oziroma raziskovalnimi vprašanji, študent odda delovno verzijo doktorske disertacije članom Komisije za spremljanje doktorskega študenta (KSDŠ), mentorju in somentorju ter jim predstavi rezultate raziskovalnega dela, s poudarkom na glavnih ugotovitvah in prispevku k znanosti ter posodobljeno različico narta ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z drugim odstavkom 71. člena tega pravilnika (ne velja za generacije, vpisane pred študijskim letom 2021/2022).
O predstavitvi se napiše zapisnik, v katerem se navedejo ali priložijo pisna vprašanja oziroma pripombe članov KSDŠ in sklep o uspešnosti/neuspešnosti predstavitve z obrazložitvijo. V primeru potrebnih popravkov delovne verzije doktorske disertacije KSDŠ študentu določi rok za predložitev popravkov delovne verzije doktorske disertacije, ki ne sme biti daljši od roka, določenega za oddajo doktorske disertacije. Predstavitev je praviloma javna. Zlasti v primeru podatkov zaupne narave lahko mentor, somentor in študent predlagajo, da predstavitev ni javna. V tem primeru je namenjena le članom KSDŠ ter mentorju in somentorju.
Predsednik KSDŠ zapisnik o predstavitvi, podpisan s strani vseh članov KSDŠ, predloži v Referat za doktorski študij in ga posreduje študentu, mentorju in morebitnemu somentorju.
Predstavitev rezultatov raziskovalnega dela, ki je bila neuspešna, se lahko ponovi le enkrat. Če je tudi druga predstavitev neuspešna, se postopek zaključi in študent tega programa na istem področju ne more dokončati.
Rok za predložitev doktorske disertacije
Študent štiriletnega doktorskega študija mora najkasneje v dveh letih od vpisa v zadnji letnik doktorskega študijskega programa oziroma v dodatno leto oziroma v skladu s sklepom o podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov v Referat za doktorski študij predložiti izdelano doktorsko disertacijo. Študent lahko doktorsko disertacijo odda šele, ko ima opravljene vse preostale obveznosti, določene s študijskim programom.
Če študent ne odda doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena, mora oddati prošnjo za nadaljevanje oziroma dokončanje študija po prekinitvi prek študentskega informacijskega sistema VIS, ki ji priloži mnenje mentorja in morebitnega somentorja. O upravičenosti do nadaljevanja oziroma dokončanja študija odloča Komisija za doktorski študij.
Študent triletnega doktorskega študija mora doktorsko disertacijo oddati najkasneje v štirih letih od dneva, ko je bila na Senatu UL potrjena dispozicija doktorske disertacije. Študent triletnega doktorskega študijskega programa, ki doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prejšnjega odstavka, lahko v Referat za doktorski študij pred iztekom tega roka odda prošnjo za podaljšanje roka za oddajo doktorske disertacije oziroma podaljšanje veljavnosti teme, pri čemer se lahko rok podaljša enkrat, in sicer največ za eno leto.
Struktura, obvezni elementi, obseg in oblika doktorske disertacije
Doktorska disertacija vsebuje:
- naslov v slovenskem in angleškem oziroma drugem jeziku v primeru študija tujega jezika in književnosti;
- izvleček v slovenskem in angleškem jeziku (največ 300 besed) ter najmanj pet ključnih besed v obeh jezikih;
- kazala (vsebine, slik, preglednic, okrajšav ipd.);
- seznam člankov, ki so bili objavljeni iz vsebine doktorata, vključno z Izjavo o založniških pravicah, kjer je to potrebno;
- uvod s povzetkom teze iz dispozicije doktorske disertacije;
- pregled področja/problemsko ozadje;
- namen raziskovalnega dela in hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja ali cilje;
- opisa raziskovalne metodologije;
- rezultate;
- razpravo;
- sklepe;
- obsežen povzetek v slovenskem jeziku (v obsegu 10 odstotkov celotnega besedila), če je disertacija pisana v drugem jeziku;
- zahvalo avtorja, ki ni nujna sestavina;
- seznam literature in virov;
- končno različico načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z naslednjim odstavkom, kje so raziskovali podatki dostopni in kako je mogoče dostopati do njih (ne velja za generacije vpisane pred 2021/2022);
- Obrazec za pripravo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki ob predstavitvi rezultatov raziskovalnega dela oziroma ob oddaji doktorske disertacije je na voljo tukaj. Usmeritve UL za pripravo osnutka načrta pa so na voljo tukaj.
- podpisano izjavo študenta o avtorstvu (izjava se nahaja v študijskem informacijske sistemu VIS v zavihku »Zaključek študija« »Izjava ob oddaji dela«), s katero:
- potrdi, da je disertacija rezultat njegovega samostojnega dela;
- potrdi, da je tiskana oblika doktorske disertacije istovetna elektronski obliki pisne doktorske disertacije;
- potrdi, da je pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisni doktorski disertaciji in jih v pisni doktorski disertaciji jasno označil;
- potrdi, da je pri pripravi pisne doktorske disertacije ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil soglasje etične komisije;
- soglaša z uporabo elektronske oblike pisne doktorske disertacije za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študentskim informacijskim sistemom članice;
- soglaša, da na UL neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenese pravico reproduciranja, vključno s pravico shranitve v elektronski obliki ter pravico dajanja doktorske disertacije na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija UL, razen v primeru zaupne narave doktorske disertacije;
- potrdi, da je [za zaključna dela na 3. stopnji študija, sestavljena iz člankov] od založnikov, na katere je predhodno izključno prenesel materialne avtorske pravice na člankih, pridobil potrebna soglasja za vključitev člankov v tiskano in elektronsko obliko doktorske disertacije;
- potrdi, da dovoljuje objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisni doktorski disertaciji in izjavi ter objavo pisne doktorske disertacije;
- potrdi, da dovoljuje uporabo rojstnega datuma v zapisu COBISS;
- morebitne druge priloge.
Raziskovalni podatki, ustvarjeni in zbrani za potrebe doktorske disertacije, morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo preglednost, dostopnost, interoperabilnost ter možnost ponovnega vrednotenja in uporabe. Študent odda raziskovalne podatke v podatkovni repozitorij, podatkovno središče ali arhiv raziskovalnih podatkov, s čimer se zadosti načelom preverljivosti, transparentnosti in odprte znanost. Prednostno se raziskovalni podatki predajo področnim nacionalnim ali mednarodnim podatkovnim središčem, namenjenim določenim vrstam podatkov ali v Repozitorij UL. Izjeme pri deljenju podatkov so upravičene, kadar gre za osebne ali občutljive podatke ali kadar gre za razloge varovanja intelektualne lastnine oziroma nerazkrivanja ogroženih področji, skupin ali vrst. V primeru uveljavljanja utemeljenih izjem pri deljenju podatkov študent v dogovoru s podatkovnim središčem poskrbi za ustrezen način zaščite podatkov in omejitve dostopa do podatkov. Za katalog podatkovnega središča morajo biti v tem primeru pripravljeni vsaj prosto dostopni metapodatki iz katerih je razvidno, kje in pod kakšnimi pogoji so raziskovalni podatki dostopni.
Doktorska disertacija mora biti vezana v formatu A4. Platnica, naslovnica in hrbtni naslov morajo biti pripravljeni v skladu s prilogami 1, 2 in 3 Pravilnika o študiju na programu tretje stopnje.
Doktorska disertacija praviloma ne sme biti daljša od 650.000 znakov s presledki (šteje čisto besedilo brez prilog).
Doktorska disertacija mora biti napisana in urejena skladno s pravili za urejanje znanstvenih in strokovnih besedil na ustreznem oddelku FF. Za jezikovno pravilnost disertacije je odgovoren študent, Komisija za spremljanje doktorskega študenta pa lahko disertacijo zavrne, če ni pripravljena v skladu z navodili tega člena.
Način oddaje in število izvodov
Pred oddajo doktorske disertacije v ocenjevanje mentor in/ ali somentor poda/ta pisno mnenje oziroma soglasje v zvezi z oddajo doktorske disertacije v ocenjevanje. Študent lahko predloži doktorsko disertacijo v oceno tudi brez poprejšnjega soglasja mentorja / somentorja, vendar mora/ta mentor / somentor pisno pojasniti, zakaj se ne strinja/ta s predložitvijo.
Študent odda 3 (oziroma ustrezno več, če je število članic KSDŠ večje) spiralno vezanih izvodov doktorske disertacije v Referat za doktorski študij, ki preveri, če študent izpolnjuje vse ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pred oddajo doktorske disertacije v ocenjevanje.
Ocena doktorske disertacije in mnenje o ustreznosti izvirnega znanstvenega prispevka
Člani Komisije za spremljanje doktorskega študenta so dolžni najkasneje v 2 mesecih po prejemu disertacije predložiti v Referat za doktorski študij oceno doktorske disertacije, ki se obravnava na Senatu FF. Skupaj z oceno disertacije člani oddajo tudi mnenje ustreznosti objavljenega oziroma v objavo sprejetega izvirnega znanstvenega prispevka.
Če Senat FF doktorsko disertacije sprejme, mora študent pred zagovorom doktorske disertacije v referat predložiti 4 trdo vezane izvode doktorske disertacije in elektronsko verzijo na zgoščenki v ustreznem formatu, primernem za objavo na spletni strani FF.
Zagovor doktorske disertacije je praviloma v roku enega meseca od sprejema doktorske disertacije na Senatu FF. Od sprejema doktorske disertacije na Senatu FF do njenega zagovora mora miniti najmanj 7 delovnih dni. Termin zagovora doktorske disertacije določi predsednik Komisije za spremljanje doktorskega študenta v soglasju z ostalimi člani in študentom.
Oddaja zaključnega dela v preverjanje podobnosti vsebine na doktorskem študiju (3. stopnja) je v pripravi.
Uveljavljanje statusa študenta s posebnimi potrebami in/ali posebnim statusom v spremnem postopku (pred vpisom)
Študenti, ki želijo uveljavljati status študenta s posebnimi potrebami ali posebnim statusom pri vpisu na 3. stopnjo, morajo oddati vlogo za dodelitev statusa, ki je na voljo v prilogi Pravilnika.
Pravila za dodelitev statusa pa so na voljo tukaj.
Uveljavljanje statusa študenta s posebnimi potrebami in/ali posebnim statusom v spremnem postopku v času študija (po vpisu)
Študenti, ki želijo uveljavljati status študenta s posebnimi potrebami ali posebnim statusom pri vpisu na 3. stopnjo, morajo oddati vlogo za dodelitev statusa, ki je na voljo tukaj.
Pravila za dodelitev statusa pa so na voljo tukaj.
Študenti, ki izkazujejo dolgotrajne okvare, motnje, primanjkljaje ali bolezni, lahko v študijskem procesu na UL pridobijo status študenta s posebnimi potrebami.
Študenti, ki izkazujejo pomembne dosežke na področju športa, umetnosti in kulture, mednarodnih tekmovanjih, študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka, lahko v študijskem procesu na UL pridobijo poseben status.
Posebni statusi so:
- status študenta kategoriziranega športnika/trenerja kategoriziranih športnikov
- status študenta priznanega umetnika/kulturnika,
- status študenta udeleženca (področnih) mednarodnih tekmovanj,
- status študenta starša.
Študenti, ki želijo uveljavljati poseben status ali status študenta s posebnimi potrebami, in z njim povezane prilagoditve študijskega procesa, naj vložijo ustrezno prošnjo. Prošnjo oddajo po postopku, opisanem v zavihku »Oddaja študentskih prošenj«.
Prošnji je potrebno dodati ustrezna dokazila.
Priznavanje statusa in s tem povezane prilagoditve študijskega procesa podrobneje ureja Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami in posebnim statusom.
Uporabne informacije o pridobitvi in vrstah statusov, podpornih osebah, izobraževanjih ipd. je na voljo tukaj.
Navodila za izpolnjevanje vpisnega lista so na voljo tukaj.
Izbira zunanjega izbirnega predmeta za študente FF
Zunanji izbirni predmet študent izbere v dogovoru z mentorjem. Zunanji izbirni predmet je lahko bodisi predmet, ki je akreditiran v drugih študijskih programih 3. stopnje na drugih fakultetah ali univerzah, doma ali v tujini, predmet iz nabora generičnih znanj UL ali dveh predmetov, ki jih ponuja Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL. Predstavitev predmetov je na voljo tukaj (v angleškem jeziku).
Zunanji izbirni predmet mora imeti najmanj 10 KT.
Študent izbere zunanji izbirni predmet ob vpisu v študijski program, najkasneje pa ob vpisu v 2. letnik študija.
Izbira zunanjega izbirnega predmeta na FF za študente drugih visokošolskih zavodov
Študent drugega visokošolskega zavoda se o izbiri izbirnega predmeta dogovori z izvajalcem predmeta. V primeru, da izvajalec z izbiro soglaša, študent izpolni obrazec Vloga za vpis zunanjih izbirnih predmetov, jo natisne, pridobi podpis izvajalca, ter jo odda v Referat za doktorski študij.
Referat za doktorski študij študenta in izbirni predmet vpiše v študijski informacijski sistem.
Po opravljenem izpitu študent prejme uradno potrdilo o opravljenem izpitu.
Račun za plačilo stroškov izvedbe predmeta in opravljanja izpita bo v skladu s cenikom FF UL poslan na institucijo, na kateri je študent vpisan. V kolikor institucija teh stroškov ne krije, je stroške dolžan pokriti študent.
Generična znanja
Predmeti, ki jih ponuja UL so na voljo tukaj.
Predmeti, ki jih ponuja Filozofska fakulteta:
Študenti lahko do zaključka študija oddajo različne vrste prošenj, ki so navedene v nadaljevanju.
Študenti prošnjo oddajo elektronsko preko VIS-a. Če morajo ob oddaji prošenj študenti pridobiti še nekatere podpise (mentorja, koordinatorja, izvajalca etc), lahko prošnjo dopolnijo naknadno, in sicer tako, da naknadno (čimprej) naložijo podpisan dokument. Če tega ne bodo storili, jih bo referat pozval k dopolnitvi prošnje.
Prošnje morajo biti oddane (popolne, z vsemi zahtevanimi dokumenti) v roku, kot je navedeno pri posamezni prošnji ter hkrati vsaj osem dni pred datumom mesečne seje Komisije za doktorski študij (do srede do 13.00 ure).
Datumi sej Komisije za doktorski študij so navedeni v študijskem koledarju, ki je za posamezno stopnjo na voljo tukaj.
Sklep o rešitvi prošnje prejmejo študenti pisno v študijskem informacijskem sistemu VIS, skupaj z računom, če je sklep oz. storitev v skladu s cenikom plačljiva.
Več o načinu oddaje prošnje v študijskem informacijskem sistemu VIS in spremljanju statusa prošnje oziroma njene rešitve je navedeno tukaj.
Prošnje za priznanje posebnega statusa
Prošnje za priznanje posebnega statusa so naslednje:
- prošnja za pridobitev statusa študenta umetnika oz. športnika;
- prošnja za pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami;
- prošnja za pridobitev statusa starša.
Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati in dokazila, ki jih je potrebno posredovati za uveljavljanje posebnega statusa, so urejeni v Pravilniku o študentih s posebnim statusom UL.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: ob vpisu v letnik študijskega programa, lahko pa tudi kadarkoli med študijskim letom, ko so izpolnjeni pogoji za podelitev posebnega statusa.
Prošnja za prehod med študijskimi področji
Študent lahko odda prošnjo za prehod med študijskimi področji. Prošnji mora priložiti mnenje mentorja in morebitnega somentorja ter soglasje koordinatorja študijskega področja in predstojnika oddelka (vsi navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da s predlagano vsebino prošnje soglašajo).
Če je prošnji ugodeno se mora študent za prehod med študijskimi področji prijaviti na razpis za vpis v Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje (na novo študijsko področje) v roku, kot je določen v razpisu za vpis, in sicer preko sistema eVŠ.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: rok ni določen
Prošnja za zamenjavo mentorja/somentorja
Študent lahko odda prošnjo za zamenjavo mentorja oziroma somentorja, pri čemer mora z zamenjavo soglašati dotedanji mentor oziroma somentor. Prošnji priloži soglasje dotedanjega mentorja/somentorja, bodočega mentorja/somentorja, koordinatorja študijskega področja ter predstojnika oddelka (vsi navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da s predlagano vsebino prošnje soglašajo).
O prošnji odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: ni določen.
Prošnja za spremembo naslova zaključnega dela/ dr. disertacije
Študent lahko odda prošnjo za spremembo naslova zaključnega dela/ doktorske disertacije. Prošnji priloži mnenje mentorja in morebitnega somentorja ter soglasje koordinatorja študijskega področja in predstojnika oddelka (vsi navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da s predlagano vsebino prošnje soglašajo).
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: ni določen.
Prošnja za spremembo IŠP (zamenjavo predmetov/ izvajalcev)
Študent lahko odda prošnjo za spremembo individualnega študijskega programa (IŠP) (zamenjavo predmetov/izvajalcev).
Prošnji priloži mnenje mentorja, soglasje koordinatorja študijskega področja, nosilca oziroma izvajalca učne enote, ki jo želi študent izbrati oziroma zamenjati ter predstojnika oddelka (navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da s predlagano vsebino prošnje soglašajo).
O prošnji odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: praviloma konec novembra.
Prošnja za priznavanje opravljenih obveznosti
Študent lahko odda prošnjo za priznavanje opravljenih obveznosti izven doktorskega študijskega programa ali prošnjo za priznavanje študijskih obveznosti, opravljenih v okviru magisterija znanosti in specializacije (praviloma ob pripravi IŠP-ja).
Prošnji priloži mnenje mentorja ter soglasje predstojnika oddelka (lahko se tudi podpišeta na prošnji študenta, da je razvidno, da s predlagano vsebino prošnje soglašata) ter vsa ostala dokazila o preteklih obveznostih, ki jih je opravil in za katere želi, da se jih prizna.
O prošnji odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: ni določen oziroma ob pripravi IŠP.
Prošnja za podaljšanje roka za oddajo doktorske disertacije (prej veljavnosti teme)
Študent lahko odda prošnjo za podaljšanje roka za oddajo doktorske disertacije. Prošnji priloži mnenje mentorja in morebitnega somentorja, soglasji koordinatorja študijskega področja in predstojnika oddelka (lahko se tudi podpišejo na prošnji študenta, da je razvidno, da s predlagano vsebino prošnje soglašajo) ter morebitna dokazila, ki potrjujejo njegove navedbe.
O prošnji odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: Pred potekom roka za oddajo doktorske disertacije.
Prošnja za hitrejše napredovanje
Študent lahko odda prošnjo za hitrejše napredovanje. Študentu se lahko ugodi, če pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, če je seveda to glede na študijski proces mogoče.
Študent mora prošnji priložiti mnenje mentorja in soglasji koordinatorja študijskega področja in predstojnika oddelka. Sklep na predlog KDRŠ sprejme dekan.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: ni določen.
Prošnja za nadaljevanje oz. dokončanje študija po prekinitvi več kot 2 leti
Študent, ki je izgubil študentski status, lahko študijske obveznosti opravlja še dve leti po izgubi statusa, razen če programu poteče akreditacija. Po izteku dveh let od izgube statusa se šteje, da je študent študij prekinil in mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija oddati prošnjo za nadaljevanje študija po prekinitvi, ki jo obravnava Komisija za doktorski študij. Komisija za doktorski študij na podlagi prošnje študenta ter v skladu z mnenjem mentorja in Komisije za spremljanje doktorskega študenta pred odločitvijo o upravičenosti študenta do nadaljevanja oziroma dokončanja študija preveri tudi aktualnost in izvirnost teme doktorske disertacije.
V primeru pozitivne odločitve se določi letnik, v katerem lahko študent nadaljuje izobraževanje, oziroma obveznosti, ki jih mora opraviti za zaključek doktorskega študija, ter tudi morebitne dodatne stroške.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: ni določen.
Prošnja za podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov
Študent, ki iz upravičenih razlogov (daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, poseben status študenta) ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, se status študenta lahko podaljša za eno študijsko leto. Pravica se začne uveljavljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.
Študent mora prošnji priložiti dokazila, ki navedbe potrjujejo, mnenje mentorja ter soglasje predstojnika oddelka.
O podaljšanju študentskega statusa iz upravičenih razlogov (npr. daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami) na podlagi prošnje in mnenja mentorja ter soglasja predstojnika oddelka odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: najkasneje 8 dni pred oktobrsko sejo Komisije za doktorski študij za posamezno študijsko leto (do srede do 13h).
Prošnja za pisanje zaključnega dela/dr. disertacije v tujem jeziku
Študent lahko zaprosi za pisanje zaključnega dela/ doktorske disertacije v angleškem jeziku, če je tujec, če sta tujca študentov mentor ali somentor ali če je tujec član Komisije za spremljanje doktorskega študenta.
V primeru študija tujih jezikov in književnosti lahko študent zaprosi za pisanje doktorske disertacije tudi v tem jeziku.
Prošnji mora priložiti mnenje mentorja in soglasje predstojnika oddelka.
O vlogi odloča Senat.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda v študijskem informacijskem sistemu VIS.
Rok za oddajo prošnje: praviloma ob prijavi teme doktorske disertacije
Prošnja za spremembo načina plačila oziroma morebitno znižanje stroškov plačila finančnih obveznosti.
Prošnjo za spremembo načina plačila oziroma morebitno znižanje stroškov plačila finančnih obveznosti lahko študent odda kadarkoli in sicer v obliki dopisa po elektronski ali navadni pošti O prošnji odloča dekan po pooblastilu upravnega odbora.
Način oddaje prošnje: študent prošnjo z dokazili odda po pošti ali po elektronski pošti
Rok za oddajo prošnje: ni določen.
V prilogi k diplomi se lahko zabeležijo naslednji dosežki študenta v času študija:
- uradne študijske izmenjave in prakse (ERASMUS, CEEPUS …),
- sodelovanje v organih Univerze v Ljubljani (predsednik ŠSUL, podpredsednik ŠSUL, član ŠSUL, tajnik ŠSUL, študent senator UL, mesto v komisijah in delovnih skupinah senata UL in ŠSUL, predstavnik študentov v upravnem odboru UL),
- sodelovanje v organih članice UL (predsednik ŠS, podpredsednik ŠS, tajnik ŠS, član ŠS, študent senator, mesto v komisijah in delovnih skupinah, član upravnega odbora/prodekan študent),
- tutor študent, koordinator tutorjev študentov, demonstrator.
Študent se za vpis v prilogo k diplomi odloči prostovoljno. V Referatu za doktorski študij (3. stopnje) odda vlogo za vpis drugih dosežkov študenta v času študija v prilogo k diplomi (Priloga 13) in priloži dokazila/potrdila. Obrazec morajo študenti oddati ob oddaji vezanih izvodov doktorske disertacije. Naknadnih vlog in dokazil/potrdil ne bo mogoče upoštevati.
Za vse dosežke, ki jih študent želi uveljavljati, mora sam priskrbeti ustrezna dokazila/potrdila.
Če je študent študentsko izkaznico izgubil ali so mu jo ukradli, mora na Referatu za doktorski študij (3. stopnja) zaprositi za izdajo nove.
Študent za izdajo dvojnika oz. nove študentske izkaznice izpolni vlogo za izdajo dvojnika oziroma nove študentske izkaznice (priloga 14) in ga odda v Referatu za doktorski študij (3. stopnja). Izdaja nove študentske izkaznice je plačljiva v skladu s cenikom.
Študent mora za izpis iz Filozofske fakultete izpolniti vlogo za izpis in podpisati in jo oddati v Referatu za doktorski študij, osebno (s študentsko izkaznico) ali po pošti. V primeru daljše odsotnosti študenta ga lahko izpiše tudi oseba, ki jo je za to dejanje pisno pooblastil.
Izpis študenta zaradi spremembe študijskega programa/smeri in status študenta
Študentu, ki se iz izpiše iz študijskega programa/smeri, ker se želi pred zaključkom študijskega leta vpisati v nov študijski program/smer, status z izpisom ne preneha, če se pred zaključkom študijskega leta vpiše v nov študijski program/smer. Status študent v tem primeru torej ohrani do konca študijskega leta (30. 9.). Več v pojasnilu MIZŠ.
Oseba, ki ji je status študenta prenehal zaradi izpisa iz študijskega programa oziroma smeri se v ta študijski program oziroma smer lahko znova vpiše, pri čemer vpis v dodatno leto v tem primeru ni možen, temveč se mora kandidat vedno vpisati v letnik. Za študij se zaračuna šolnina skladno z določili cenika za vsa študijska leta, v katera se bo študent vpisal.
Za vpis po izpisu (če gre za isti študijski program in smer, v katerega je že bil vpisan) ni treba oddati prijave za vpis preko portala eVŠ, temveč študent na fakulteti osebno, po pošti ali po elektronski pošti najkasneje do 10.9. odda izpolnjeno in podpisano vlogo za vpis po izpisu. Referat mu do 30. 9. (oziroma v primeru upravičenih razlogov do 30.10) - na podlagi oddane prošnje za nadaljevanje oz. dokončanje študija po prekinitvi - izda sklep, v katerem je opredeljeno, katere obveznosti mora opraviti in v kateri letnik se lahko vpiše ter kako izpolni vpisni list.
Zgoraj navedeno velja le za študente, ki so se izpisali na lastno željo in ne za študente, ki so bili izpisani, ker so bili pri opravljanju izpita 5 krat neuspešni. Študent, ki tudi pri zadnjem možnem opravljanju izpita ne opravi namreč ne more dokončati študija v tem študijskem programu in se na ta študijski program tudi ne more ponovno vpisati (po izpisu).
V pripravi.