Back to top

17. literarno-glasbeni festival ŽIVA KNJIŽEVNOST

 

4.–11. junij 2010 ob 20h, Gruberjeva kiparska galerija na prostem, Zvezdarska 1, Ljubljana (pri Karlovškem mostu); če dežuje v Galeriji Škuc.

 

LJUBLJANA – SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE 2010

Novinarska konferenca z gosti festivala bo v petek, 4. junija ob 12. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

 

PROGRAM

 

petek, 4. 6.

 

Bei Dao, Kitajska

 

igralec: Milan Štefe

 

Vodi: Špela Oberstar

 

Glasba: NidjaValé

 

Audio-vizualni performans: Vasja Progar

 

sobota, 5. 6.

 

Večer s prevajalske delavnice Mali in veliki svet:

 

Antoine Cassar, Malta; Mamta Sagar, Indija; Stanislav Lvovski, Rusija; Veronika Dintinjana, Slovenija; Jasuhiro Jocumoto, Japonska; Yolanda Castaño, Španija-Galicija; Xi Chuan, Kitajska

 

Vodi: Brane Mozetič

 

Glasba: Katarina & Dejan

 

nedelja, 6. 6.

 

Casimiro de Brito, Jaime Rocha, Portugalska

 

Vodi: Mateja Rozman

 

Glasba: Lado Jakša

 

ponedeljek, 7. 6.

 

Srđan V. Tešin, Srbija

 

Vodi: Sonja Polanc

 

Glasba: Brdonč trio mio

 

Gledališki performans: Kovček

 

torek, 8. 6.

 

Kazuko Širaiši, Japonska

 

igralka: Romana Šalehar

 

Vodi: Iztok Ilc

 

Glasba: Jadranka Juras

 

Audio-vizualna projekcija: Vasja Progar

 

sreda, 9. 6.

 

Recital pesmi Marie Mercè Marçal, Španija-Katalonija

 

Igralki: Cinta Massip in Suzana Grau

 

Vodi: Simona Škrabec

 

Glasba: Toti Soler

 

četrtek, 10. 6.

 

Tatjana T. Jamnik, Tibor Hrs Pandur

 

Glasba: Glasbena frakcija paraliterarne organizacije I.D.I.O.T

 

Gledališki performans: Punčka in svet

 

petek, 11. 6.

 

Jusef Bazi, Libanon

 

Vodi: Mohsen Alhady

 

Glasba: Trio Vagantes z gosti

 

Audio-vizualna projekcija: Vasja Progar

 

Vse prireditve so brezplačne!

 

Srđan V. Tešin bo 4. 6. ob 20.00 nastopil tudi v Kosmačevi hiši v Portorožu, Casimiro de Brito in Kazuko Širaiši pa 7. 6. ob 19.30 v Galerija Meduza v Kopru, in 9. 6. ob 18.00 v knjigarni Konzorcij v Ljubljani.

 

Predstavitve sodelujočih:

 

Petek, 4. 6.

 

Bei Dao

 

Vodi: Špela Oberstar

 

Igralec: Milan Štefe

 

Glasba: Nidjavale

 

Audio-vizualni performans: Vasja Progar

 

Bei Dao (s pravim imenom Zhao Zhenkai) rojen 1949 v Pekingu, je nedvomno najpomembnejši pesnik meglene poezije, ki je nastajala na Kitajskem kot reakcija na kulturno revolucijo. Zaradi svojih dvomov v obstoječo ideologijo je moral na »prevzgojo«, in sicer na gradbišče, kjer je kot delavec delal enajst let. Njegove pesmi so povzemali tudi študentje, ki so se zavzemali za demokratične spremembe. V času protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989 se je njegova pesem Odgovor pojavila kot slogan na transparentih, pesnik pa je bil ravno tedaj na literarnem srečanju v Berlinu. Oblast mu ni več dovolila povratka v matično Kitajsko in ta prepoved še vedno velja. Bei Dao je odtlej poučeval v številnih državah, prejel mnoge nagrade, bil večkrat nominiran za Nobelovo nagrado, sedaj pa poučuje na univerzi v Hong Kongu. S prevajalko Špelo Oberstar bosta hkrati predstavila antologijo Kitajska meglena poezija, ki izide v zbirki Aleph.

 

Ljubljanska etno-skupina NidjaValé nam skozi svojo glasbo predstavlja lastno sozvočje in ravnotežje planeta Zemlje, ki ga sicer sodobni človek običajno presliši. Skozi vplive sodobne in etno-glasbe se med seboj v harmonijo in sklad zlivajo ritmi in melodije vseh petih kontinentov. Primarnemu ritmu afriškega bobna džembe se v njegovem odločnem in razpoznavnem zvoku pridružujejo in ga dopolnjujejo mistični ritmični vzorci indijskih tabel. Poleg flavte in harmonija ter omenjenih bobnov džembe in indijskih tabel ter didžeriduja skupina uporablja še manj pogoste instrumente, kot so npr. indijska flavta bansuri, tolkalo kalimba in škatlasti boben kahon. Skupino sestavljajo Asja Grauf na flavti, Tamara Povh na klaviaturah, Janez Kožar na didžeriduju, Vasja Štukelj na indijski tabli in Tina Sovič na tolkalih.

 

Vasja Progar, letnik 1986, je skladatelj in zvočni ter intermedijski umetnik. Je avtor in izvajalec vrste dogodkov, od glasbenih koncertov do multimedijskih performansov, interaktivnih instalacij ipd. V žarišču njegovega delovanja je proučevanje in razkrivanje načel človeškega dojemanja skozi umetnost, pri čemer se poslužuje različnih pristopov, kajti nekaterih informacij ni možno posredovati zgolj s pomočjo logičnega jezika, kot tudi ne zgolj preko jezika umetnosti. To se odraža v njegovih performansih, ki zato zavzemajo različne oblike in se poslužujejo tako spektra zvokov akustičnega izvora kot tudi elektronsko in digitalno obdelanih in tvorjenih zvokov, ter pogosto neglasbenih elementov.

 

Sobota, 5. 6.

 

večer s prevajalske delavnice Mali in veliki svet

 

Antoine Cassar, Mamta Sagar, Stanislav Lvovski, Veronika Dintinjana, Jasuhiro Jocumoto, Yolanda Castaño, Xi Chuan

 

Vodi: Brane Mozetič

 

Glasba: Katarina & Dejan

 

Antoine Cassar je rojen 1978 v Londonu malteškim staršem. Odraščal je med Anglijo, Malto in Španijo, delal ter študiral v Italiji in Franciji. Sedaj živi kot prevajalec med Luksemburgom in Madridom. Piše v malteščini, pa tudi sestavljanke iz različnih jezikov, s katerimi izraža določeno angažiranost. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen.

 

Mamta Sagar, rojena 1966, piše v kanareščini, ki je eden od uradnih jezikov v Indiji in ga govori približno 40 milijonov ljudi. Začetki jezika, ki ima tudi svojo pisavo, segajo v 3. stoletje pr. n. š. Mamta je napisala tri pesniške zbirke, štiri igre in knjigo esejev o Spolu, jeziku, literaturi in kulturi. Vodila je različne gledališke in pesniške delavnice, ki jih je pogosto povezovala s svojo družbeno angažiranostjo. Uči na univerzi v mestu Bangalore, kjer tudi živi.

 

Stanislav Lvovski, rojen 1972, je na moskovski univerzi diplomiral iz kemije, a se je kmalu preusmeril v oglaševanje in svobodno novinarstvo. Izdal je več knjig poezije in proze, obenem pa tudi pridno prevaja iz angleščine, npr. Bukovskega, Leonarda Cohena in druge. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike.

 

Veronika Dintinjana je rojena leta 1977. Svoj pesniški prvenec, Rumeno gori grm forzicij, je izdala leta 2008 in zanj prejela nagrado za najboljši prvenec. Prevaja poezijo in eseje iz angleščine (Louise Glück, Muriel Rukeyser, Denise Levertov) in že nekaj let soustvarja literarna branja na Metelkovi, Mlade rime.

 

Jasuhiro Jocumoto se je rodil leta 1959 v Osaki, odraščal pa v Hirošimi. Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1991, za njo pa še osem drugih. Njegove pesmi so prevedli v številne jezike, samostojne knjižne izdaje pa ima v Avstraliji, Srbiji in Romuniji. Piše tudi eseje in prevaja poezijo iz angleščine. Trenutno poučuje v Münchnu, obenem je urednik japonske pesniške revije Beagle in ureja japonsko internetno stran na uglednem Poetry International portalu.

 

Yolanda Castaño se je rodila 1977 v Santiagu de Compostela v španski Galiciji in piše v galicijščini (3,5 milijona govorcev). Poleg literature je študirala tudi novinarstvo, redno piše kolumne v galicijske časopise in vsak dan vodi zelo popularni kulturni kviz na nacionalni televiziji. Doslej je izdala pet pesniških zbirk in prejela številne nagrade. Svoje pisanje rada povezuje tudi z drugimi vrstami izražanja, kot so glasba, performans, ples ali vizualne umetnosti.

 

 

Xi Chuan (s pravim imenom Liu Jun), rojen 1963, je pesnik, esejist in prevajalec. Na pekinški univerzi je študiral angleško književnost, kasneje pa osem let urejal revijo Huangqiu. Sedaj v Pekingu poučuje klasično kitajsko literaturo. Prejel je številne nagrade in je po generaciji tako imenovane kitajske meglene poezije eden najpomembnejših sodobnih kitajskih pesnikov. Na frankfurtskem knjižnem sejmu lani, ko je bila osrednja gostja Kitajska, je vodil pesniško predstavitev.

 

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, nedavno nastali folk duo, je na slovenski glasbeni sceni svoj preboj naredil leta 2009, ko sta se s punkfolk skladbo Uej Uej (Magdalenca) uspešno predstavila na natečaju Vala 202 in nastopila na zaključni prireditvi natečaja v Kinu Šiška. Katarina upesnjuje bogat izpoveden svet ženskih sentimentov ter gradi most med sodobnimi trendi in arhaičnimi ljudskimi načini pesnjenja in senzibilnosti. Aranžmajsko piko na i pa postavlja njen odrski kompanjon, vsestranski glasbenik in producent Dejan Lapanja, ki se je kalil v odmevnih slovenskih skupinah Olivija in Bast, trenutno pa poleg svojega tria nastopa še s skupinami Salamandra Salamandra, Adrabesa in Mljask.  

 

Nedelja, 6. 6.

 

Casimiro de Brito, Jaime Rocha

 

Vodi: Mateja Rozman

 

Glasba: Lado Jakša

 

Casimiro de Brito je rojen 1938 v pokrajini Algarve na Portugalskem. Na svoji bogati pesniški poti je urejal literarne revije, prevajal in ustvaril okoli petdeset pesniških zbirk, ki so prevedene v 26 jezikov. Zbirka Opus Affettuoso (1997), za katero je leta 1998 prejel nagrado za poezijo portugalskega PEN-a, je prevedena tudi v slovenski jezik. Piše tudi kratko prozo, je avtor več knjig aforizmov in esejev. Dejavno sodeluje z mnogimi mednarodnimi pesniškimi festivali, predava, je predsednik portugalskega PEN-a in svetovalec Svetovnega združenja za haiku v Tokiu. Za svoje delo je prejel več priznanj: leta 1981 nagrado portugalskega Društva pisateljev za zbirko Labyrinthus, leta 1985 mednarodno nagrado Versilia (Viareggo) za »najboljše zbrano pesniško delo« in leta 2002 mednarodno nagrado za poezijo Leopold Sédar Senghor za življenjsko delo, ki jo podeljuje Svetovna akademija za poezijo. Njegove pesmi za antologijo Trinajst portugalskih glasov, ki je letos izšla v zbirki Aleph, je prevedla Mateja Rozman.

 

Jaime Rocha (pravo ime Rui Ferreira e Sousa) se je rodil 1949 v mestu Nazaré na Portugalskem. Študiral je na Filozofski fakulteti in zadnja leta diktature živel v Franciji ter se po revoluciji nageljnov vrnil na Portugalsko. Pod svojim pravim imenom že dobra tri desetletja opravlja novinarski poklic. Napisal je več pesniških zbirk, romanov in več kot deset gledaliških del, ki jih uprizarjajo na Portugalskem, v Nemčiji, Londonu, Amsterdamu in Lillu. Prav za svoja gledališka dela je prejel največ nagrad, tako portugalskih kot mednarodnih. Med njegova najpomembnejša pesniška dela uvrščamo zbirke Piti barvo (Beber a Cor, 1985), Mala smrt/Ta večna pesem (A Pequena Morte/Esse Eterno Canto, 1986, diptih s Hélio Correia), Tisti, ki bodo umrli (Os Que Vão Morrer, 2000) in Območje lova (Zona de Caça, 2002). Za roman Zapis o zlu je leta 2008 prejel nagrado portugalskega PEN-a. Njegove pesmi za antologijo Trinajst portugalskih glasov, ki je letos izšla v zbirki Aleph, je prevedla Mateja Rozman.

 

Lado Jakša je svobodni umetnik, glasbenik, skladatelj in umetniški fotograf. Ustvarja glasbo, ki je sinteza jazza, eksperimentalne in ambientalne glasbe za film, televizijo, gledališče in umetniški ples. Izdal je 13 samostojnih zgoščenk, sodeloval je s priznanimi domačimi in tujimi jazzovskimi glasbeniki, kot so: Dennis Gonzalez, Peter Kowald, Reggie Workman, John Blake, Rob Blakeslee, Leo Coach trio, Seppo Grundler, Johann Klammer, Corinna Presi, Von Washington. Koncertira in predstavlja multivizijske projekte doma in na gostovanjih v tujini. Predstavil se je tudi z več kot šestdesetimi samostojnimi fotografskimi razstavami. Njegov zadnji projekt 'Fluidna partitura jazza' je sočasno koncertno izvajanje avtorske jazzovske glasbe ob projicirani likovni partituri, sodobno oblikovani fotomultiviziji, ki nudi dvojno estetsko doživetje inventivne jazzovske glasbe in umetniške fotografije.

 

Ponedeljek, 7. 6.

 

Srđan V. Tešin

 

Vodi: Sonja Polanc

 

Glasba: Brdonč trio mio

 

Gledališki performans: Kovček

 

Srđan V. Tešin, rojen 1971 v Mokrinu, Vojvodina; doslej je izdal več knjig poezije, kratkih zgodb, romanov in kolumn. Prejel je že več nagrad, po mnenju Davida Albaharija pa gre za eno najperspektivnejših imen srbske proze. Njegov roman o balkanskih morijah Kuharjeva prekletstva in druga grozodejstva je v prevodu Sonje Polanc lani izšel v zbirki Aleph.

 

Ustanovitelj slovenske hardcore/jazz-rock/groove/impro/elektro-noise skupine Brdonč trio mio, kitarist Aleš V. Brdonč, je v svoj trio povabil dva bobnarja, Vida Drašlerja in Marka Lasiča, oba tudi člana Komba Zlatka Kaučiča, projekta mednarodno priznanega slovenskega tolkalca Zlatka Kaučiča. Trio je nastal leta 2009 po Brdončevi želji igrati z dvema bobnarjema hkrati.

 

Gledališka predstava Kovček, s podnaslovom Gledališko popotovanje po atomskem veku, je nastala po literarni predlogi Atomski vek Vladimirja Pavšiča, bolj znanega pod psevdonimom Matej Bor, čigar umetniško ime nam sporoča, če ga preberemo nazaj: »Rob je tam!« Hoja po robu odpira vizionarski pogled na iskanje posameznikovega eksistencialnega smisla. Sooča se s svetom nizkega samozavedanja, slabih socialnih odnosov, ekološko (so)krivdo in lastnim stremljenjem, da se razvije v (so)čutno bitje. Dva igralca. Dva nivoja. Kje se srečata, kje sta si zrcalo? Popotnik ni več posameznik, ampak slehernik v izpraševanju sebe in premagovanju lastnih meja / iluzij. Popotnik prehodi 14 postaj (aluzija na križev pot slehernika), ki ga pripeljejo do končne meje.  Morda šele ta lahko drugega prebudi iz ignorance v sočutno bitje. S tem potovanje dokončno dozori na arhetipski nivo. Kot načrtovalci potovanja so sodelovali Suzana Grau, Gašper Jarni in Simona Hamer, na odru pa bosta za nas potovala le Suzana in Gašper.

 

Torek, 8. 6.

 

Kazuko Širaiši

 

Vodi: Iztok Ilc

 

Igralka: Romana Šalehar

 

Glasba: Jadranka Juras

 

Audio-vizualna projekcija: Vasja Progar

 

Kazuko Širaiši se je rodila v Vancouvru v Kanadi, leta 1931, pred začetkom druge svetovne vojne pa se je z družino preselila na Japonsko. Po vojni se je že pridružila modernistični pesniški skupini VOU in pri dvajsetih izdala svojo prvo pesniško zbirko. V šestdesetih je začela javno nastopati na jazz performansih. Izdala je številne pesniške zbirke, brala na pesniških in jazz festivalih po vsem svetu, sodelovala z največjimi pesniškimi imeni, pa tudi z vrhunskimi glasbeniki in plesalci. Kazuko je nedvomno prva dama japonske poezije, legenda, ki je prejela najvišja japonska priznanja in nagrade.

 

Jadranka Juras je pevka, diplomantka graške univerze za glasbo in odrsko umetnost, smeri koncertno jazzovsko petje. Delovala je kot pevka v skupini Planet Groove, s katero je posnela dva albuma. V letih 2001/2002 je bila voditeljica glasbene oddaje Videospotnice na TVS. Kot stranski vokal je s Sestrami leta 2002 nastopila na Eurosongu. Sodelovala je s številnimi slovenskimi glasbeniki ter s skupinama Šukar in Laibach. Sodelovala je tudi z Unicefom ter se vedno odločno in aktivno postavi v podporo gibanjem za zaščito in human odnos do živali. Leta 2002 ji je strokovna komisija na festivalu Slovenska popevka prisodila zmago. Izdala je že dva samostojna albuma, Anima (l. 2006) in Sakura (l. 2009), s katerima je po izidu požela naklonjene kritike in se po prodaji uvrstila na visoka mesta glasbenih lestvic ter doživela zavidljivo predvajanje svojih skladb na slovenskih radijskih postajah.

 

Sreda, 9. 6.

 

recital Marie Mercè Marçal

 

Igralki: Cinta Massip, Suzana Grau

 

Vodi: Simona Škrabec

 

Glasba: Toti Soler

 

Maria Mercè Marçal (Barcelona, 1952–1998) je Lunino votlino (1977) odprla z grenko popotnico: »sem ženska / iz nizkih slojev zatiranega naroda«. Iz tega trojnega prekletstva je ustvarila enega najbolj zanimivih opusov v katalonski poeziji z zbirkami Žalna čarovnica (1979), Sol v rani (1982), Nedostopna zemlja (1982), Sestra, tujka (1985) in Staljeni led (1989; slov. prevod Lambda, 2009). Tik preden je zbolela za rakom je izšel tudi njen edini roman Trpljenje Renée Vivien (1994).

 

Cinta Massip (Tortosa, 1961) je doktorirala iz gledališke umetnosti. Z umetnostjo se ukvarja na zelo različnih področjih, piše in prevaja poezijo in je urednica priznane humanistične založbe. Za oder je pripravila več kot dvajset recitalov, vedno v sodelovanju z glasbeniki. Med objavljenimi posnetki velja omeniti recital El meu amor sense casa (Moja ljubezen brez hiše) s poezijo Marie Mercè Marçal in glasbeno spremljavo Totija Solerja. Recital Per molts anys i Bon profit (Na mnoga leta in dober tek) s poezijo Miquela Martía in Pola in glasbo Totija Solerja pa je bil leta 2000 nagrajen kot najboljša plošča leta v Kataloniji. Leta 2006 je objavila svojo prvo samostojno pesniško zbirko Amurada (Zazidana, 2006).

 

Toti Soler (Vilassar de Dalt, 1949) je svoje glasbeno šolanje začel v Barceloni, izpopolnjeval pa se je v Spanish Guitar Centre v Londonu. Leta 1971 je spoznal ameriškega glasbenika Taj Mahala, kar je pomenilo le začetek dolge izobraževalne poti. Posvetil se je najbolj čistemu flamenku in je v svoje skladbe vgradil znanje, ki ga je pridobil ob Diegu del Gastoru in tehniko sevillskega mojstra Joséja Manuela Roldána. Napisal je glasbo za film Uga Tognazzia I viaggiatori della sera (1980) in je spremljal Léa Ferréja na njegovih nastopih (Léo Ferré: ludwig - l'imaginaire - le bateau ivre, 1980). Leta 2006 je bil odlikovan s "Križem svetega Jurija", najvišjim priznanjem katalonske vlade za izjemne osebnosti.

 

Četrtek, 10. 6.

 

Tatjana T. Jamnik, Tibor Hrs Pandur

 

Glasba: Glasbena frakcija paraliterarne organizacije I.D.I.O.T

 

Gledališki performans: Punčka in svet

 

Tatjana T. Jamnik (1976) piše poezijo in prozo. Izdala je pesniško zbirko Brez (2009), objavlja v slovenskih in tujih literarnih revijah, antologijah in zbornikih. Prevaja leposlovje iz češčine in poljščine, leta 2009 je prejela nagrado za najboljšega mladega prevajalca. Preživlja se tudi z urejanjem in lektoriranjem leposlovja ter poučevanjem slovenščine kot tujega jezika.

 

Tibor Hrs Pandur (1985), trenutno študent in urednik skupine in časopisa I.D.I.O.T., kjer objavlja poezijo, risbe, drame in teorijo. Njegov dramski prvenec SEN 59 je bil uprizorjen 2008 v gledališču Glej. Njegov pesniški prvenec ENERĐIMAŠINA je izšel maja 2010 v zbirki Aleph.

 

Glasbeno frakcijo v Ljubljani pred kratkim nastale Paraliterarne organizacije I.D.I.O.T. sestavljajo klaviaturist Žiga Četrtič, basist Miha Sagadin in bobnar Vid Smolič. Osnovni motiv za nastanek organizacije je bila želja po združitvi glasbe z literarnim ustvarjanjem. Svojo izvirnost in unikatnost s ščepcem dogovorjene improvizacije dopolnjujejo s premišljenimi klišejskimi idejami, v katerih je mogoče čutiti pridih jazza in punka, sladkobnosti popularne glasbe in ljudskega izročila ter zimzelenih popevk. A ves čas poleg glasbe ostajajo zvesti predvsem svoji avtorski poeziji in prozi.

 

Tema eksperimentalne predstave Punčka in svet režiserke Tatjane Peršuh, v produkciji skupine Squat, je univerzalna. Sooča se s človekovimi problemi vključevanja v vse hitrejši, utrujajoč in hektičen svet okoli nas in obratno, z neusmiljenim vdiranjem takšnega sodobnega sveta v posameznikovo življenje. Predstava govori o razočaranju in prizadetosti, ki sledi temu vdoru; spopada se z globoko človekovo intimno osamljenostjo, željo po ljubezni in sprejetosti ter manično potrebo in odločenostjo, da bi to stanje presegel. Uprizoritev je nastala na podlagi improvizacije sodelujočih, sam proces nastajanja predstave pa je po njihovih trditvah zahteval od njih izjemno velik intimno-avtorski vložek.

 

Petek, 11. 6.

 

Jusef Bazi

 

Vodi: Mohsen Alhady

 

Glasba: Trio Vagantes z gosti

 

Audio-vizualna projekcija: Vasja Progar

 

Jusef Bazi, rojen 1966 v Bejrutu, prihaja iz mesta, ki je bilo svetovna prestolnica knjige pred Ljubljano. Odraščal je v vojaškem ozračju, ki se mu je tako uprlo, da se je kasneje posvetil poeziji in novinarstvu. Klic proti vojni predstavlja njegova najuspešnejša knjiga Jaser Arafat me je pogledal in se mi nasmehnil, avtobiografska proza, kako je že štirinajstleten postal vojak. Izdal je štiri pesniške zbirke, dnevno pa piše za enega osrednjih libanonskih dnevnikov. Njegove pesmi sta prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady. Pesmi v slovenščini bo interpretirala Hana Alhady.

 

Ker različna duhovna in glasbena izročila najraje raziskujejo na potovanjih od Levanta in Grčije na vzhodu do Magreba in Iberskega polotoka na zahodu, so se poimenovali Vagantes, v prevodu Popotniki. V omenjenem triu glasbo odkrivajo raziskujejo in interpretirajo violinist Tomaž Šinigoj, violončelist Miha Šinigoj in igralec na lutnjo Boris Šinigoj. Tokratni koncert so naslovili Srečanje vzhoda in zahoda za violino, mandolino, vihuelo, arabsko lutnjo, renesančno lutnjo in violončelo ter tolkala. V njem povežejo klasično arabsko glasbo s slovenskim in širše evropskim srednjeveškim, renesančnim in ljudskim glasbenim izročilom. Kot posebna gosta so tokrat medse povabili tudi Gašperja Jakovca in Žiga Krofliča, s katerima sicer sodelujejo v lutenjskem ansamblu Nova Schola Labacensis.

 

ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994–2009

 

Tuji literati:

 

Maram Almasri (Sirija/Francija), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Baskija), Joshua Beckman (ZDA), Nicole Brossard (Kanada), Richard Burns (Velika Britanija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Jean Paul Daoust (Kanada), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Haydar Ergülen (Turčija), Nathalie Gassel (Belgija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Tom Lanoye (Belgija), Valerij Ledenjov (Rusija), Timothy Liu (ZDA), Valter Hugo Mae (Portugalska), Bejan Matur (Turčija), Ana Merino (Španija), Laura Moniz (Portugalska), Gabriella Musetti (Italija), Cathal O'Searcaigh (Irska), Helga Pankratz (Avstrija), Monica Pavani (Italija), Aleksandar Prokopief (Makedonija), Paolo Ruffilli (Italija), Rami Saari (Izrael), Marti Sales (Katalonija), Lawrence Schimel (Španija), Ivar Sild (Estonija), Mima Simić (Hrvaška), Goce Smilevski (Makedonija), Mirela Sula (Albanija), Anna T. Szabó (Madžarska), Thórunn Valdimarsdóttir (Islandija), Arnold De Vos (Italija), Hans Van De Waarsenburg (Nizozemska), Karlis Verdins (Latvija), Katy Watson (Velika Britanija), Christopher Whyte (Škotska), Adam Wiedemann (Poljska)

 

Slovenski literati:

 

Alja Adam, Aleš Berger, Ciril Bergles, Andrej Blatnik, Berta Bojetu, Andrej Brvar, Aleš Čar, Dušan Čater, Primož Čučnik, Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Veronika Dintinjana, Franjo Frančič, Polona Glavan, Andrej Hočevar, Kristina Hočevar, Zoran Hočevar, Stanka Hrastelj, Alojz Ihan, Drago Jančar, Maja Jančič, Goran Janković, Milan Jesih, Iva Jevtič, Mila Kačič, Nina Kokelj, Petra Kolmančič, Taja Kramberger, Manka Kremenšek Križman, Mojca Kumerdej, Feri Lainšček, Jelena Lasan, Vesna Lemaić, Svetlana Makarovič, Gašper Malej, Dušan Merc, Vinko Möderndorfer, Vida Mokrin Pauer, Andrej Morovič, Marjana Moškrič, Brane Mozetič, Lela B. Njatin, Boris A. Novak, Maja Novak, Iztok Osojnik, Josip Osti, Ana Pepelnik, Mateja Perpar, Matjaž Pikalo, Boris Pintar, Nedeljka Pirjevec, Klemen Pisk, Gregor Podlogar, Barbara Pogačnik, Lili Potpara, Sebastijan Pregelj, Marijan Pušavec, Jana Putrle, Primož Repar, Mateja Sever, Andrej Skubic, Lucija Stepančič, Urška Sterle, Marjan Strojan, Lucija Stupica, Nataša Sukič, Ivo Svetina, Tomaž Šalamun, Milan Šelj, Tone Škrjanec, Aleš Šteger, Veno Taufer, Robert Titan Felix, Marjan Tomšič, Suzana Tratnik, Andrej Trobentar, Saša Vegri, Maja Vidmar, Goran Vojnović, Tomislav Vrečar, Dane Zajc, Uroš Zupan

 

Društvo ŠKUC si pridružuje pravico do spremembe programa.

 

Projekt so omogočili:

 

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, MOL – oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport, Urad RS za mladino, Center za slovensko književnost, Literature Across Frontiers, Institut Ramon Llull, Malta Arts Fund, Instituto Camoes, Zavod za kiparstvo, Grand hotel Union, Hotel Park, Slaščičarna pri vodnjaku, Pravična trgovina 3MUHE, Aero, Cafe Open, Biro center, Pr'potic, Dana, Ciciban in Cicido, KED Smetumet in River house.

Slike: