Japonologija - starejša verzija dvodisciplinarnega prvostopenjskega programa (s popravki 2013-02-14)

1. Podatki o študijskem programu

Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Japonologija traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 90 kreditnih točk. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant, je diplomirana japonistka (UN) in diplomirana ... (UN). oz. diplomirani japonist (UN) in diplomirani ... (UN), pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline.

Program se ne deli na smeri ali module.

2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Temeljni cilj programa je, da študentje in študentke pridobijo trdne osnove japonskega jezika, ki jim omogoča vpogled v japonsko stvarnost delno tudi skozi primarne vire v japonščini, posebej še na področju druge izbrane discipline, in sposobnost kritičnega soočanja z drugimi kulturami.

Splošne kompetence. Diplomantke in diplomanti drugostopenjskega dvodisciplinarnega programa Japonologija so medkulturno osveščeni, sposobni preseganja evropocentričnega dojemanja sveta, odprti za drugačnost v najširšem smislu, inovativni v medčloveških odnosih, komunikativni. Z uspešno zaključenim študijskim programom diplomanti pridobijo tudi naslednje kompetence:

- poznavanje temeljnih značilnosti japonske kulture in ustroja japonske družbe

- sposobnost delovanja v slovensko-japonskem medjezikovnem in medkulturnem okolju.

- sposobnost pasivne rabe okoli 6000 najpogostejših besed (od teh okoli 4000 tudi aktivno), pasivne rabe približno 1450 pismenk (od tega približno 1000 tudi aktivno), ki se uporabljajo za zapis tega besedišča ter obvladovanje osrednjih slovničnih vzorcev sodobne japonščine;

- sposobnost rabe obeh zlogovnih pisav, hiragane in katakane;

- poznavanje temeljnih principov rabe japonščine v različnih družbenih kontekstih na različnih nivojih formalnosti;

- sposobnost razumevanja besedil s splošno družbeno in poljudno-znanstveno tematiko;

- sposobnost prevajanja nezahtevnih besedil iz japonščine v slovenščino;

- sposobnost manj zahtevnega medjezikovnega posredovanja med slovenščino in japonščino;

- sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij v povezavi z japonščino:

računalniška obdelava besedil; raba interneta; raba elektronskih slovarjev;

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Predvideno število razpisanih mest: 20 rednih in 5 izrednih študijskih mest.

Pogoji za vpis na pričujoči študijski program so določeni v skladu s členi 38, 38b in 41 Zakona o visokem šolstvu RS. V študijski program se lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo, kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno dokončal katerikoli štiriletni srednješolski program oziroma kdor je uspešno opravil enakovredno izobraževanje v tujini. Kriterij za izbiro kandidatov je uspeh na maturi oz. zaključnem izpitu 60%, uspeh v 4. letniku srednje šole 20% in uspeh v 3. letniku srednje šole 20%.

4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Priznavajo se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, pri čemer se upoštevajo spričevala in druge listine, ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov ter znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem, ter se upoštevajo ustrezne delovne izkušnje. Postopek priznavanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti je v celoti usklajen s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetem 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani.

5. Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik – Pogoji za napredovanje po študijskem programu so usklajeni s 151. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Za prehod v drugi letnik programa mora študent opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik (sklep, sprejet na 42. seji senata FF z dne 13.2.2013).

Pogoji za ponavljanje letnika v okviru predlaganega študijskega programa so opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega števila KT za posamezni letnik).

6. Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje dvodisciplinarnega študija mora študent oz. študentka opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko je študent na obeh izbranih disciplinah opravil vse obveznosti, kot jih določata študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

Način diplomiranja. Samostojna izdelava diplomske naloge pod mentorstvom izbranega učitelja ter predstavitev in zagovor diplomske naloge pred tričlansko komisijo učiteljev z Oddelka za azijske in afriške študije, kar obsega: a) predstavitev diplomske naloge v japonščini in b) odgovore na vprašanja v japonščini in slovenščini. Diplomska naloga je ovrednotena s 3 KT.

7. Prehodi med študijskimi programi

Prehajanje med programi je opredeljeno v skladu s 181.-189. členom Statuta Univerze v Ljubljani in Merili za prehode med študijskimi programi.

8. Načini ocenjevanja

Izpitni režim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, proseminarske in seminarske naloge, projektne naloge, portfolio in drugo.

Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih. Ocenjevalna lestvica je od 6-10 (pozitivno) ter 1-5 (negativno):

10 odlično izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami

9 prav dobro nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami

8 prav dobro solidni rezultati

7 dobro dobro znanje, vendar z večjimi napakami

6 zadostno znanje ustreza minimalnim kriterijem

5-1 nezadostno znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

9. Predmetnik študijskega programa s predvidenimi nosilci predmetov

Izbirni predmeti – strokovni so izbirni predmeti, ki jih ponuja Oddelek za azijske in afriške študije in se spreminjajo glede na specializacije vsakokratnih predavateljev. Zaradi večje prožnosti pri izbirnosti so (poleg zgoraj navedenih) izbirni - strokovni tudi vsi predmeti na akreditiranih dodiplomskih programih sinologije oz. na drugih akreditiranih univerzitetnih študijskih programih, ki jih ponuja Oddelek za azijske in afriške študije, vključno s tistimi, ki so eksplicitno ponujeni kot izbirni predmeti. To vsakemu posameznemu študentu omogoča, da dodatno pridobiva vedenja s področij, ki ga zanimajo ob osnovnem študiju, in ki mu pri tem študiju koristijo. Možnost poslušanja posameznega predmeta je odvisna samo od predhodnih pogojev, ki jih študent mora izpolnjevati za to, da lahko izbrani predmet posluša, in ki so navedeni v študijskih programih za vsak predmet posebej.

Izbirni predmeti - širše so predmeti znotraj ali izven univerze in jih študenti sami svobodno izberejo.

Razmerje predavanj (P), seminarjev (S), lektorskih vaj (LV) za predmete po semestrih s številom kontaktnih ur (KU) in kreditnimi točkami (KT)

Steber

P

S

LV

KU

KT

Predvideni nosilci

1. LETNIK

150

0

210

360

30

1. semester

75

0

105

180

15

Sodobna japonščina I *

O sp

30

105

135

9

Kristina Hmeljak

Japonska pisava*

O sp

15

15

2

Chikako Shigemori Bučar

Zgodovina Vzhodne Azije*

O sp

30

30

4

Mitja Saje

2. semester

45

0

105

180

15

Sodobna japonščina I *

O sp

30

105

135

9

Kristina Hmeljak

Japonska pisava*

O sp

15

15

2

Chikako Shigemori Bučar

Zgodovina Vzhodne Azije*

O sp

30

30

4

Mitja Saje

2. LETNIK

180

30

210

420

30

3. semester

120

0

105

195

15

Sodobna japonščina II *

O sp

30

105

135

10

Kristina Hmeljak

Uvod v japonsko slovnico I

O st

30

30

3

Kristina Hmeljak

Metodologija medkulturnih raziskav 1*

O sp

15

15

30

2

Jana Rošker

4. semester

60

30

105

225

15

Sodobna japonščina II *

O sp

30

105

135

8

Kristina Hmeljak

Metodologija medkulturnih raziskav 1*

O sp

15

15

30

2

Jana Rošker

Splošni izbirni I

I sp

60

60

5

3. LETNIK

120

60

150

330

30

5. semester

60

15

75

180

15

Sodobna japonščina -III *

O sp

30

15

75

120

9

Yufuko Ichimiya

Izbirni strokovni I

I st

30

30

3

Izbirni strokovni II

I st

30

30

3

6. semester

60

45

75

150

15

Sodobna japonščina -III *

O sp

30

15

75

120

9

Yufuko Ichimiya

Diplomski seminar

O st

30

30

3

Andrej Bekeš

Chikako Shigemori Bučar

Diplomsko delo z zagovorom

O st

--

--

3

P

S

LV

KU

KT

SKUPAJ

480

90

570

1110

90

SKUPAJ obvezni

330

90

570

990

79

Pojasnilo o celoletnih predmetih:

Jezikovni predmeti Sodobna japonščina I, II, III (predavanje, vaje 1 (uvajanje), vaje 2 (utrjevanje), vaje – fonolaboratorij) Japonska pisava I, II (predavanja, vaje), ter metodološki predmet Metodologija medkulturnih raziskav 1 se izvajajo preko celega leta in ne semestrsko.

Razlog je pri jezikovnih predmetih potreba po koordiniranem in konituiranem delu pri usvajanju japonskega jezika.

Pri medotološkem predmetu pa je razlog potreba po koordiniranem delu, ki zahteva tako seznanjanje z metodološkimi postopki v humanistiki kot sprotno praktično preverjanje in utrjevanje teh znanj mdr. v obliki seminarskih nalog. Zaradi prepletenosti obeh vidikov med seboj in z vsebinami, ki jih študentje spoznajo pri drugih predmetih, bi bila razdelitev na dva enosemestrska predmeta neutemeljena.

10. Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti

IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI

Steber

KT

P

S

LV

KU

ŠO

Predvideni nosilci

Korejski jezik začetni I

Ist

3

60

60

81

Yong Lee

Korejski jezik začetni II

Ist

3

60

60

81

Yong Lee

Korejski jezik nadaljevalni I

Ist

3

60

60

81

Yong Lee

Korejski jezik nadaljevalni II

Ist

3

60

60

81

Yong Lee

Japonska družba I

Ist

3

30

30

81

Andrej Bekeš

Japonska družba II

Ist

3

30

30

81

Andrej Bekeš

Uvod v japonsko literaturo I

Ist

3

30

30

81

Chikako Shigemori Bučar

Uvod v japonsko literaturo II

Ist

3

30

30

81

Chikako Shigemori Bučar

Uvod v japonsko zgodovino I

Ist

3

30

30

81

Chikako Shigemori Bučar

Uvod v japonsko zgodovino II

Ist

3

30

30

81

Chikako Shigemori Bučar

Uvod v japonsko slovnico II

Ist

3

30

30

81

Kristina Hmeljak

Uvod v japonsko kaligrafijo

Ist

3

60

60

81

Yufuko Ichimiya

Kultura islama

Ist

3

30

30

81

Beatriz Tomšič Čerkez

Kitajska kaligrafija

Ist

3

30

30

81

Huiqin Wang

Izbrana poglavja iz kitajske tradicije

Ist

3

30

30

81

Jana Rošker

Azijske religije

Ist

3

30

30

81

Jana Rošker

Na Oddelku za azijske in afriške študije se na področju japonologije večina "mobilnosti", tj. izmenjav študentov in učiteljev, odvija v sodelovanju z japonskimi univerzami. Preko programa meddržavnih štipendij gredo letno na Japonsko s Filozofske fakultete kot štipendisti japonske države 2-3 študentje japonologije, (1-2 letno preko programa enoletnih državnih dodiplomskih štipendij za japonologe, tkzv. nikkensei, drugi preko štipendij (1-2 letno), ki jih Japonska nudi za vzpodbujanje bilateralnih programov sodelovanja med univerzami).

Sodelovanje Filozofske fakultete poteka tudi preko vzpostavljenih meduniverzitetnih sporazumov (gostovanja profesorjev) in medfakultetnih pogodb, ki jih ima fakulteta sklenjenih 33. Na področju japonologije (isto velja tudi za sinologijo) je Oddelek AAŠ odvisen najbolj ravno od pogodb o bilateralnem sodelovanju, ki jih je z japonskimi univerzami na pobudo Oddelka AAŠ sklenjenih ta hip 6 (z Univerzo Tsukuba, Univ. Gunma, Univ. Tokio, Tokijsko univ. za tuje jezike, Japonsko žensko univerzo, Tehnično univ. v Tokiu) in v okviru katerih se letno pretaka povprečno 1-2 profesorja (intenzivni bloki predavanj) in 6-8 študentov (enoletno študijsko bivanje) v vsako smer. Odhodov na druge univerze v okviru programa Erasmus-Socrates zaradi jezika ni, imamo pa v okviru tega programa nekaj obiskov z drugih univerz (U. Salzburg, U. Vilnius).

11. Kratka predstavitev posameznih predmetov

1. LETNIK

Sodobna japonščina I (18 KT)

Seznanitev s posebnostmi izgovarjave, z osnovnim besediščem (okrog 2000 besed, od tega pribl. 1800 besed aktivno), morfologijo in osnovami skladnje (najpogostejši stavčni vzorci sodobne govorne in pisne japonščine). Obvladanje izgovarjave, osnovnega besedišča, osnovnih stavčnih vzorcev (vključuje vse stavčne vzorce, ki so predpisani za znanje nivoja japonskega državnega izpita nihongo nooryoku kentei shiken 4-kyuu) ter osnov pisave sodobnega japonskega jezika. Pri predavanju se študenti seznanijo s teoretičnimi osnovami, potrebnimi za dosego teh ciljev. Pri vajah sistematično vadijo in utrjujejo jezikovno gradivo in pisavo.

Japonska pisava (4 KT)

Seznanjanje s splošnimi principi, na katerih temeljijo različni sistemi pisave, ter z ustrojem japonskega sistema pisave in njegovih treh podsistemov: zlogovnih pisav hiragane in katakane ter kitajskih pismenk, z njihovo zgradbo in mestom v sistemu japonskega pisnega jezika. Spoznavanje zgodovinskega razvoja pisave in kitajskih pismenk in nastanek različnih grafičnih tipov pismenk, specifike rabe kitajskih pismenk na Japonskem vključno z različnimi principi, po katerih so se kitajske pismenke uporabljale za zapis japonskega jezika, seznanjanje z zgodovino nastanka zlogovnih pisav hiragane in katakane. Spoznavanje zgodovine reform pisave od obdobja Meiji do danes in današnja japonska pravopisna pravila. Spoznavanje različne metode latiničnega zapisovanja japonščine. Obvladanje prvih 500 kitajskih pismenk (kanji) z različnimi modalnostmi zapisa leksemov kitajskega in japonskega izvora.

Zgodovina vzhodne Azije (8 KT)

Specifika kulturno-zgodovinskega in družbenega razvoja Kitajske, prikaz formiranja Japonske kot politične in kulturne celote, poznavanje vzrokov pri oblikovanju vzhodnoazijskih civilizacijskih posebnosti, kritična obravnava tako ozkega evropskega kot tudi kitajskega zgodovinopisja, razumevanje dinamike v ozadju zgodovinskega razvoja, pomen kulturnih stikov med različnimi kulturnimi prostori

Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov.

2. LETNIK

Sodobna japonščina II (18 KT)

Nadgrajevanje snovi iz 1. letnika na višji stopnji. Širjenje besedišča in zaklada pismenk, poznavanje fraz in idiomov, besedilne pragmatike konverzacije ter poznavanje sistema spoštljivega govora (keigo). Slovnične prvine se vadijo v kontekstu sodobnih tem, npr. življenje študentov na Japonskem, kulturne prireditve, poklic, tehnološki razvoj v sodobni družbi ipd.

Obvladanje aktivnega in pasivnega sporazumevanja o splošnih temah. Poznavanje japonske morfologije in glavnih pravil skladnje, glavnih stavčnih vzorcev, okoli 4000 besed (od tega okoli 3200 aktivno) ter aktivno okrog 600 in pasivno okrog 1000 kitajskih pismenk (raven japonskega državnega izpita japonščine za tujce nihongo noryoku kentei shiken 3-kyuu).

Uvod v japonsko slovnico I (3 KT)

Pregleden prikaz osnovne zgradbe japonščine do ravni stavka oz. povedi: temelji fonetike in fonologije (glasovi, glasovni sistem, naglašanje); besedne vrste in njihove značilnosti; skladnja (struktura povedka in aktantov, način, vid in čas, modalnost, besedilni členki).

Sistematizacija slovničnega znanja, pridobljenega pri predmetih “Sodobna japonščina I” in “Sodobna japonščina II”. Poznavanje in zavedanje o delovanju vseh pomembnejših slovničnih struktur v jeziku.

Metodologija medkulturnih raziskav 1 (4 KT)

Osnove, kritika in utemeljitev znanstvene metodologije in metodike, kritično razmišljanje o temeljni politični, ekonomski in etični problematiki medkulturnih raziskav, vloga orientalizma in evrocentrizma, prepoznavanje in kritično prevpraševanje orientalističnih diskurzov in evrocentričnih elementov znotraj sodobne teorije družboslovja in humanistike

Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov.

3. LETNIK

Sodobna japonščina III (18 KT)

Študenti poglobijo svoje razumevanje in obvladovanje sodobnega pisnega in govorjenega jezika na višji stopnji. Študentje poznajo širok spekter najpomembnejših stavčnih vzorcev, govornih in pisnih slogov oz. registrov sodobnega jezika, ki jih znajo uporabljati v ustreznih kontekstih, pasivno obvladajo 1450, od tega aktivno 1000 kitajskih pismenk, ter okoli 6000 najpogostejših besed (od tega 4000 aktivno). Dosežena raven ustreza 70 % ravni japonskega državnega izpita japonskega jezika za tujce nihongo nooryoku kentei shiken 2-kyuu.

Diplomski seminar (3 KT)

Pridobitev specifičnih kompetenc s področja japonologije ob konkretnem projektnem delu - izdelavi metodološko neoporečne diplomske naloge. Seminar poteka kot samostojno delo na diplomskih projektih posameznih študentov, ob vodstvu in koordiniranju učitelja.

Diplomsko delo z zagovorom (3 KT)

Uporaba med študijem pridobljenega znanja pri obravnavi izbrane teme v diplomskem delu. Diplomsko delo se izdela pod mentorstvom izbranega učitelja. Delo vsebuje uvod, delovno hipotezo, pregled teoretičnih izhodišč, gradivo in metode za analizo, interpretacijo rezultatov, sklep, navedbo uporabljene literature, in povzetek v japonščini. Glede na istočasno izvajane predmete, se vsebine nalog navezujejo na manj zahtevna vprašanja iz japonskega jezikoslovja, literature, zgodovine in družboslovja. Delo je izdelano v slovenščini, v obsegu 8-10 strani, s povzetkom v japonščini v obsegu 4 tipkane strani (2400 japonskih znakov). Študentje predstavljajo napredovanje svojega dela na urah diplomskega seminarja. Študent pozitivno ocenjeno diplomsko delo predstavi in zagovarja v japonskem jeziku v diplomskem seminarju.

IZBIRNI PREDMETI

Korejski jezik začetni I (3 KT)

Temelji pisave hangul, obvladanje temeljnih pravil izgovarjave (batchim), 800 osnovnih besed, ki se uporabljajo v vsakdanjih situacijah. Razumevanje in raba osnovnih stavčnih vzorcev, oblike pogosto uporabljanih in nepravilnih glagolov in pridevnikov glede na čas in pritrjevanje oz. zanikanje, odgovarjanje na enostavna vprašanja, slušno razumevanje razgovorov o vsakdanjih temah.

Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov.

Korejski jezik začetni II (3 KT)

Okrog 2000 osnovnih besed, nadgradnja znanja korejskega jezika: vse potrebne vsakdanje situacije, razlaganje, opisovanje in odklonitev v javnih situacijah, zasebne, družbene in abstraktne teme, poslovne in kulturne zadeve, osnovne značilnosti knjižnega in pogovornega jezika, razlikovanje nians, novice in časopisna besedila, osnovno poznavanje korejske družbe in kulture

Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov.

Korejski jezik nadaljevalni I (3 KT)

Večino besedišče, ki se uporablja v vsakdanjih situacijah, in osnovne besede za poklic in družbene dejavnosti. Razumevanje zahtevnejših členkov, veznikov in modalnih izrazov na koncu stavka. Razumevanje neformalnega sloga, posrednega govora, kavzativa in pasiva. Pravilno in tekoče pisanje o zasebnih temah. Pisanje o izbranih družbenih temah. Razumevanje zgradbe besedil razlagalnega značaja in pisanje tovrstnega besedila. Razločevanje osnovnih značilnosti knjižnega in pogovornega jezika ter pisanje v knjižnem slogu.

Pripovedovanje o izbranih družbenih temah. Preproste razlage. Sposobnost natančnega slušnega razumevanja vsakdanjih pogovorov. Zbiranje potrebnih informacij iz reklam, plakatov, intervjujev, vremenske napovedi ipd.

Sposobnost bralnega razumevanja vsakdanjih besedil. Razumevanje vsebine kratkih besedil o družbi in kulturi. Zbiranje informacij iz razlagalnega besedila, reklame, brošure ipd.

Korejski jezik nadaljevalni II (3 KT)

Zmožnost branja manj zahtevnih strokovnih besedil, sposobnost izražanja o strokovnih temah, govorjena in pisna besedila o političnih, ekonomskih, družboslovnih in drugih temah, formalni in neformalni ter pogovorni in knjižni slog, struktura strokovnega spisa, poročila, književnega dela, debate, tekoča korejščina za strokovne in delovne potrebe

Japonska družba I (3 KT)

Seznanitev s temeljnimi potezami in dinamiko japonskih družbenih pojavov z vidika sodobnega družboslovja. Orientalistični diskurz in Japonska; družba z vidika razredne razslojenosti ter generacijske in regionalne variabilnosti; vzgojno-izobraževalni sistem z vidika raznovrstnosti in invariantnosti; politika spolov in vloga družine; družbene manjšine, japonska identiteta in diskriminacija; dinamika javnega in zasebnega kot principa neformalne kontrole.

Japonska družba II (3 KT)

Seznanitev s konkretnimi značilnostmi japonske družbe, potrebnimi za razumevanje družbe kot celote. Metodološko utemeljeno spoznavanje in razumevanje temeljnih značilnosti pojavov v japonski družbi, kot so mediji, masovna kultura, politična ekonomija, v kontekstu sorodnih pojavov v evropskih in ne-evropskih družbah. Pri predmetu se študenti seznanjajo z naslednjimi vsebinskimi sklopi: mediji, religioznost in popularna kultura; poslodajalci in delavci: stratifikacija poslodajalcev, glavne modalitete zaposlitve in njihovi socialni vplivi, organiziranje zaposlenih; politična ekonomija Japonske: trg, politika, interesi in distribucija moči; internacionalizacija japonske družbe in politika migracij.

Uvod v japonsko slovnico II (3KT)

Pregleden prikaz osnovne zgradbe japonščine na makro ravni: temelji besediloslovja (besedilni členki) in pragmatike (spoštljivi govor, moški in ženski govor). Doseženo sistematizirano slovnično znanje, pridobljeno pri sklopih predmetov “Sodobna japonščina I” in “Sodobna japonščina II”. Poznavanje in zavedanje o delovanju vseh pomembnejših slovničnih struktur v jeziku s poudarkom na makroskopskih vidikih dogajanj v jeziku, predvsem na rabi glede na besedilni in družbeni kontekst sporočanja, ter na pragmatiki besedila in sporočanja.

Uvod v japonsko zgodovino I (3 KT)

Geografske in podnebne determinante, poselitev, obdobje Jomon in njegove značilnosti, vplivi s celine, obdobje Yayoi, obdobje Kofun in začetki geneze japonske etnije in državnosti, vpliv kitajskega modela, obdobje Asuka, obdobje Nara, črpanje iz kitajskih zgledov, obdobje Heian in indigenizacija institucij in kulture, prevlada Vzhoda in vojaštva, obdobje Kamakura, prestrukturiranje družbe in notranje vojne, obdobje Muromachi, prvi stiki z Zahodom, konsolidacija, obdobje Azuchi-Momoyama.

Uvod v japonsko zgodovino II (3 KT)

Seznanitev s temeljnimi zgodovinskimi dogajanji na Japonskem, ki so določala razvoj od obdobja Edo do sodobnosti, in s tem poznavanje in razumevanje temeljnih dogajanj v japonski zgodovini. Vsebinski sklopi: centralistična država, obdobje Edo, njen notranji ustroj in zunanji stiki; obdobje Meiji in začetek modernizacije in kolonialne ekspanzije; Japonska kot azijska velesila do začetka 15. letne vojne: japonski imperializem in vojna v Aziji in na Pacifiku; poraz v II. sv. vojni in okupacija; družbeni in gospodarski preporod pod ameriškim pokroviteljstvom; obdobje visoke gospodarske rasti in notranjih protislovij; Japonska v recesiji in 90. leta.

Uvod v japonsko literaturo I (3 KT)

Predstavitev razvoja japonske literature od začetkov do danes. Poudarek na poznavanju in razumevanju glavnih tokov, ki so oblikovali japonsko literaturo, avtorjev in del, ter na razumevanju družbenega ozadja teh dogajanj. Spoznavanje reprezentativnih odlomkov sodobnih del v izvirniku.

Centralizacija Japonske in začetki pismenosti, vpliv kitajskega kulturnega kroga, obdobje Nara: budizem, cesarske kronike, indigena književnost (Man'yoosyuu, prva proza), razcvet in zaton dvora v obdobju Heian (dnevniki, pojav romana, pripovedna dela setuwa, cesarske antologije pesmi), vzpon vojaštva in nove literarne oblike v obdobju Kamakura, pojav gledališča in novih oblik poezije v obdobju Muromati, konsolidacija v obdobju Edo in pojav meščanske književnosti, odprtje zunanjemu svetu in obnova Meizi - konec klasične književnosti, vloga literature pri nastanku "nacionalnega jezika" in novi tokovi na prelomu iz 19. v 20. stoletje; literatura pod pritiskom militarizacije - od puroretaria bungaku do nacionalizma; povojno obdobje demokracije in ponovni razcvet; postindustrijska družba in avtorji zadnje četrtine 20. stoletja.

Uvod v japonsko literaturo II (3 KT)

Analitično branje reprezentativnih odlomkov izbranih del japonske literature v izvirniku od začetkov do danes, s poudarkom na moderni in sodobni literaturi, ter umestitev teh del v njihov družbeni in socialni kontekst. Odlomki del iz obdobja Nara (Kojiki, Nihonshoki, Man'yoshu), obdobja Heian (Kokinshu, Taketori monogatari, Genji monogatari), obdobja Kamakura (Heike monogatari, Tsurezuregusa), obdobja Edo (avtorji Ueda Akinari, Kobayashi Issa, Matsuo Basho, Ihara Saikaku), obdobja Meiji (Natsume Soseki, Masaoka Shiki, Futabatei Shimei, Mori Ogai) in sodobnih del (Shiga Naoya, Akutagawa Ryunosuke, Shimazaki Toson, Yosano Akiko, Tanizaki Jun'ichiro, Miyazawa Kenji, Abe Kobo, Mishima Yukio, Kawabata Yasunari, Oe Kenzaburo, Inoue Hisashi, Murakami Haruki, Murakami Ryu, Yoshimoto Banana) ter drugih del v dogovoru med predavateljem in študenti.

Uvod v japonsko kaligrafijo (3 KT)

Študenti spoznajo osnove japonske kaligrafije, glavne rokopisne sloge (kaisho, gyoosho, soosho, reisho, tensho), posamezne tipe potez (hane, tome, harai idr.) ter njihove oblikovne značilnosti. Vadijo pisanje kratkih japonskih besedil s svinčnikom in čopičem. Poznajo oris zgodovine kaligrafije kot umetnosti na Japonskem.

12. Razpoložljivost predmetov za ostale študijske programe

Vsi predmeti so na razpolago slušateljem ostalih študijskih programov vključno z vsemi lektorskimi vajami za korejski jezik. Pogoji za poslušanje posameznih ponujenih predmetov so navedeni v učnih načrtih teh predmetov.