Japonologija - enodisciplinarni program 2. stopnje

JAPONOLOGIJA

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE

FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI

1. Podatki o študijskem programu

Magistrski študijski program druge stopnje Japonologija traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant, je magister japonologije oziroma magistrica japonologije. Okrajšava za naziv je mag. jpn. Program se ne deli na smeri oziroma module.

______________________________________________________________________

2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Temeljni cilj drugostopenjskega programa je nuditi študentom poglobljeno poznavanje jezika v različnih kontekstih rabe in s tem obvladovanja aktivnega in pasivnega, tako pisnega kot tudi ustnega komuniciranja v japonskem jeziku ter poglobljeno poznavanje ključnih kulturoloških in družboslovnih vsebin, povezanih z Japonsko. Pridobljeno znanje bo diplomantom omogočilo neposreden in kritičen dostop do relevantnih informacij v zvezi z Japonsko ter razumevanje relevantnih pojavov v širšem družbenem in kulturnem kontekstu ter sposobnost aktivnega samostojnega odzivanja nanje.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom, obsegajo:

- sposobnost razvijanja kritičnega mišljenja;

- sposobnost samostojnega pridobivanja znanj in vedenj;

- sposobnost obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov;

- sposobnost razvijanja lastnih pristopov pri reševanju problemov;

- sposobnost analize, sinteze, predvidevanja rešitev na višji stopnji;

- govorna in pisna sporazumevalna zmožnost na višji stopnji;

- sposobnosti in spretnosti za timsko delo;

- sposobnost avtonomnega delovanja v stroki;

- sposobnost za vseživljenjsko učenje v družbi znanja;

- sposobnost uporabljanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

______________________________________________________________________

3. Predmetnik drugostopenjskega študijskega programa Japonologija

Povezava na predmetnik za generacije, ki se vpišejo od okt. 2014 dalje

Strokovni izbirni predmeti so izbirni predmeti, ki jih ponuja Oddelek za azijske študije in se spreminjajo glede na specializacije vsakokratnih predavateljev, ter predmeti, ki jih Oddelek za azijske študije vsako leto posebej izbere izmed predmetov, ki so v danem letu ponujeni na FF. Zaradi večje prožnosti pri izbirnosti lahko študenti kot izbirni strokovni predmet izberejo tudi katerikoli predmet na drugih akreditiranih univerzitetnih študijskih programih, ki jih ponuja Oddelek za azijske študije, vključno s tistimi predmeti, ki so eksplicitno ponujeni kot izbirni predmeti. Pogoji, ki jih študent mora izpolnjevati za to, da lahko izbrani predmet posluša, so navedeni v učnem načrtu za vsak predmet posebej.

Splošni izbirni predmeti so predmeti znotraj ali izven oddelka in jih študenti sami svobodno izberejo.

______________________________________________________________________

4. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Predvideno število vpisnih mest je 15 za redni študij in 5 za izredni študij.

Pogoji za vpis na študijski program so usklajeni s členi 33, 38, 38a, 38b ter 41 ZViS-UPB3, UL RS 119/06, 16. členom prehodnih in dokončnih določb ZViS-UPB3, UL RS 119/06 ter 117. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

V enodisciplinarni študijski program druge stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:

- prvostopenjski študijski program iste discipline, vrednoten s 180 KT;

- prvostopenjski študijski program iste discipline, ovrednoten z 240 KT; pri tem se lahko kandidatom glede na opravljene obveznosti prvostopenjskega študija prizna do 60 KT;

- kateri koli drugi prvostopenjski študijski program, vrednoten s 180 KT, z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT;

kateri koli drugi prvostopenjski študijski program, vrednoten s 240 KT, z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT

- visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT;

Študijske obveznosti, ki so bistvene za študij japonologije na drugi stopnji, so opravljene obveznosti pri predmetih prvostopenjskega programa Japonologija:

Sodobna japonščina 3 (15 KT),

Uvod v zgodovino Japonske 1 (3 KT),

Uvod v zgodovino Japonske 2 (3KT),

Uvod v japonsko književnost 1 (3KT),

Uvod v japonsko slovnico I ali Uvod v japonsko jezikoslovje 1 (3KT),

Uvod v japonsko slovnico II ali Uvod v japonsko jezikoslovje 2 (3KT),

Japonska družba 1 (3KT).

Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem manjkajočih obveznosti pred vpisom v študijski program druge stopnje.

Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.

V skladu s 121. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča senat članice oziroma univerze skladno s 77. oz. 47. členom Statuta UL.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:

a) če je študent zaključil študijski program, ki predvideva diplomsko delo in/ali diplomski izpit se upošteva:

- povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (50%),

- ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (50%);

b) če je študent zaključil študijski program, ki ne predvideva diplomskega dela in/ali diplomskega izpita, se upošteva:

- povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (100%).

Glede na obliko prvostopenjskega izobraževanja bodo v primeru omejitve vpisa v skladu s 38.b členom ZViS in 121. členom Statuta UL po opisanih načelih izbrani tudi kandidati, ki so zaključili enakovredno izobraževanje v tujini.

______________________________________________________________________

5. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS. O tem odloča senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na predlog Oddelka za azijske študije.
Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti

______________________________________________________________________

6. Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja oziroma načini preverjanja znanja so določeni za vsak predmet posebej v učnih načrtih in obsegajo ustne ter pisne izpite, kolokvije, eseje oziroma seminarske naloge, projekte in reševanje realnih problemov.

Ocenjevalna lestvica:

10 - odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami

9 - prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami

8 - prav dobro: solidni rezultati

7 - dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami

6 - zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem

1 – 5 - nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

______________________________________________________________________

7. Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje po študijskem programu so usklajeni s 151. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Za prehod v drugi letnik programa mora študent opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik (sklep, sprejet na 42. seji senata FF z dne 13.2.2013).

Individualne prošnje rešuje Filozofska fakulteta prek ustaljenega postopka v skladu z določbami statuta in Pravil FF.

V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje.

Pogoji za ponavljanje letnika so enaki na vseh študijskih programih Filozofske fakultete in sicer: opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu najmanj 30 KT (50% skupnega števila KT za posamezni letnik).

Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni z 238. členom, pogoji za mirovanje statusa pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

Študentom med študijem pri vprašanjih povezanih s študijem v okviru svojih govorilnih ur svetujejo in jih usmerjajo sodelavci Oddelka za azijske študije in drugih oddelkov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

______________________________________________________________________

8. Prehodi med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 2. stopnje.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

- ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;

- med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo:

primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu;

neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V skladu s 5. členom Meril za prehode med študijskimi programi lahko študenti prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) študijskih programov, sprejetih pred 11.6.2004, na bolonjske študijske programe, pri čemer je prehod mogoč:

- le med študijskimi program istih disciplin in

- če od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni študijski program, s katerega prehaja, nista minili več kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016.

O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne prošnje kandidata/-tke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.

V primeru, da ima študent/-tka opravljene obveznosti na tuji visokošolski instituciji, vloži vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraževanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloži predpisane dokumente.

______________________________________________________________________

9. Način izvajanja študija

Študijski program se izvaja kot program rednega študija. Za študente izrednega študija (največ 5 na leto) se izvajajo individualne konzultacije.

____________________________________________________________

10. Pogoji za dokončanje študija

Pogoji za dokončanje študija so usklajeni s členoma 163 in 164 Statuta Univerze v Ljubljani. Za dokončanje študijskega programa mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti, v skupnem obsegu 120 KT. V zadnjem letniku študija študent pripravi ustrezno magistrsko delo, ki ga mora uspešno zagovarjati.

Zagovor magistrskega dela pred tričlansko komisijo učiteljev z Oddelka za azijske študije obsega:

- predstavitev magistrskega dela v japonščini

- odgovore na vprašanja v japonščini in slovenščini

Magistrsko delo je skupaj z zagovorom ovrednoteno s 21 KT, delo v magistrskem seminarju pa s 6 KT.

______________________________________________________________________

11. Mobilnost

Mednarodno mobilnost študentov na Oddelku za azijske študije načrtuje koordinator za mednarodno sodelovanje skupaj z ostalimi učitelji. Mobilnost omogočajo štipendije po medfakultetnih in meduniverzitetnih ter meddržavnih bilateralnih sporazumih, ki praviloma krijejo vse stroške študija in nastanitve, v nekaterih primerih pa tudi poti. Ker druge univerze v Sloveniji ne izvajajo sorodnih programov, poteka mobilnost izključno v tujino, predvsem na univerze na Japonskem. Študenti lahko študirajo v tujini tako v 1. kot v 2. letniku 2. stopnje.

Obveznosti opravljene v okvirih mobilnosti se priznajo po dogovoru z oddelčnim koordinatorjem, ki se posvetuje z ostalimi učitelji. Medtem ko sta osnova za priznavanje obveznosti v okvirih programov Erasmus in Erasmus Mundus študijski sporazum (»Learning Agreement«) in potrdilo o opravljenih obveznostih (»Transcript of records«), ki omogočata priznanje obveznosti v celoti, se pri ostalih mobilnostih upošteva potrdilo gostujoče univerze o opravljenih obveznostih ter vsebinski obseg posameznega opravljenega predmeta.

Na Oddelku za azijske študije se na področju japonologije večina "mobilnosti", tj. izmenjav študentov in učiteljev, odvija v sodelovanju z japonskimi univerzami. Preko programa meddržavnih štipendij gredo letno na Japonsko s Filozofske fakultete kot štipendisti japonske države 2-3 študentje japonologije: 1-2 letno preko programa enoletnih državnih dodiplomskih štipendij za japonologe nikkensei; drugi (1-2 letno) preko štipendij, ki jih Japonska nudi za vzpodbujanje bilateralnih programov sodelovanja med univerzami.

Sodelovanje Filozofske fakultete poteka tudi preko vzpostavljenih meduniverzitetnih sporazumov in medfakultetnih pogodb. Na področju japonologije so sklenjeni sporazumi z Univerzo Tsukuba, Univ. Gunma, Univ. Tokio, Tokijsko univ. za tuje jezike, Japonsko žensko univerzo, Tehnično univ. v Tokiu, Univerzo Tohoku Fukushi ter Univerzo Miyazaki. V okviru teh se letno pretaka povprečno 1-2 profesorja (intenzivni bloki predavanj) in 10-12 študentov (enomesečno ali enoletno študijsko bivanje) v vsako smer. Odhodov na druge univerze v okviru programa Erasmus-Socrates ni veliko, imamo pa v okviru tega programa nekaj obiskov z drugih univerz (U. Salzburg, U. Vilnius, U. v Benetkah, U. Olomouc).

____________________________________________________________

12. Študijsko področje in razvrstitev v ogrodja klasifikacij

Po klasifikaciji ISCED sodi študijski program Japonologija na področje humanističnih ved (22 - humanistične vede): proučevanje japonskega jezika in kulture. Sekundarno pa program sodi med družbene vede (31 - družbene vede), saj obravnava sodobno japonsko družbo tudi z ekonomskih, socioloških in antropoloških vidikov.

Po klasifikaciji Frascati sodi študijski program Japonologija na področje humanističnih ved, sekundarno pa program sodi med družbene vede, saj obravnava sodobno japonsko družbo tudi z ekonomskih, socioloških in antropoloških vidikov.

Razvrstitev v:
nacionalno ogrodje kvalifikacij: SOK 8,
evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij: EOK 7,
evropsko ogrodje kvalifikacij EOVK Druga stopnja.

____________________________________________________________

______________________________________________________________________

13. Kratka predstavitev posameznih predmetov

1. LETNIK

Analiza in prevajanje japonskih medijskih besedil

Študenti utrjujejo bralno razumevanje z uporabo različnih bralnih tehnik, analizo in povzemanjem težjih japonskih besedil različnih zvrsti. Pri tem sistematsko širijo besedišče s pomočjo leksikalne analize, povezovanja in grupiranja ter aktivne rabe novo pridobljenega besedišča in leksikalnih vzorcev, obenem pa utrjujejo in širijo znanje slovničnih in skladenjskih vzorcev. Analizirajo japonska pisana besedila različnih funkcij in z različnih področij, jih primerjajo z vzporednimi slovenskimi besedili in vadijo njihovo prevajanje (iz slovenščine v japonščino), ob tem ugotavljajo primernost različnih prevajalskih rešitev v različnih situacijah. Slušno razumevanje utrjujejo s poslušanjem oz. gledanjem japonskih radijskih oz. televizijskih poročil (preko spleta) in oddaj o aktualnih temah. Pisno sposobnost utrjujejo s povzemanjem in pisanjem krajših sestavkov v japonščini. Govorno sposobnost urijo z ustnimi predstavitvami zbranega gradiva v japonščini pred ostalimi študenti in sodelovanjem pri debatah o istih temah.

Analiza in prevajanje japonskih znanstvenih besedil I

Študenti utrdijo znanje, ki so ga pridobili na dodiplomski stopnji, seznanjajo se z lastnostmi znanstvenih in strokovnih besedil, s koraki pri nastajanju le-teh in s specifiko japonskega znanstvenega in strokovnega jezika. Ob branju slovenskih in manj zahtevnih japonskih strokovnih in znanstvenih besedil razčlenjujejo njihovo zgradbo in spoznavajo strokovno in znanstveno izrazje. Ob utrjevanju aktivnega znanja pisne japonščine vadijo pisanje strokovnega besedila v japonščini o temi, s katero se bodo ukvarjali pri magistrski nalogi. Pri tem se urijo v zbiranju podatkov, sestavljanju osnutkov besedil, v ustnem podajanju te vsebine in končno v pisanju lažjega znanstvenega oz. strokovnega besedila.

Klasična japonščina I

Študenti se seznanijo z osnovo slovnice klasične japonščine, s poudarkom na razlikah glede na slovnico sodobne japonščine. Vadijo interpretacijo klasičnih del s pomočjo vaj, ki so posebej pripravljene za ta namen. Seznanijo se tudi s semantičnimi elementi iz klasične japonščine, ki so delno še živi v sodobni japonščini. Dalje vadijo branje in slovnično analizo reprezentativnih literarnih del iz japonske književnosti. Ob branju odlomkov iz literarnih besedil se seznanijo z njihovim zgodovinskim in kulturnim ozadjem.

Japonsko korpusno jezikoslovje

Študenti spoznajo korpusni pristop k analizi in opisu jezika, specifično na primeru japonščine, ter razliko med empirično analizo korpusnega gradiva in analizo na osnovi intuitivnih sodb oz. elicitiranih primerov. Spoznajo osnovne kriterije za gradnjo in označevanje korpusov, glavne vire (dostopne korpuse) in orodja (konkordančnike, morfološke in sintaktične analizatorje, statistične pakete) za analizo japonskega jezika. Skozi dejansko izgradnjo manjšega korpusa ter analizo individualno postavljenih raziskovalnih vprašanj spoznajo možnosti in omejitve korpusne metode.

Japonsko jezikoslovje I

Obravnavajo se naslednji sklopi: geneza sodobnega japonskega jezika; fonologija, morfologija, skladnja, leksika sodobnega japonskega jezika; pristopi k raziskovanju sodobnega japonskega jezika – obravnave jezika od Y. Yamade do H. Teramure; tipološki vidiki sodobnega japonskega jezika; pisava kot jezikoslovno vprašanje; paradigme jezikoslovnega raziskovanja japonščine v 21. stoletju.

Japonsko jezikoslovje II

Predmet seznanja študenta z glavnimi vidiki japonskega delovanja jezika s stališča pragmatike, t. j., z dosežki proučevanj japonskega jezika v zadnjih 25 letih, nastalimi na osnovi indigenih pristopov (tkzv. "bunshoron" Tokiede, Nagana, Hayashija) in soočanja z razvojem teorije pragmatike, besediloslovja in analize diskurza, in sicer na naslednjih področjih: besedilna pragmatika (kohezivnost, koherenca); diskurz (analiza diskurza, diskurzivne funkcije); spoštljivost (paradigme in principi rabe); jezikovni registri pri sporočanju (ravni govora, repertoar registrov, principi rabe); istočasno pa ob obravnavi konkretnih tem študentu nudi tudi teoretični okvir, potreben za obravnavo jezikovnih pojavov v japonščini z vidika pragmatike.

2. LETNIK

Analiza in prevajanje japonskih znanstvenih besedil II

Študenti utrdijo znanje, ki so ga pridobili v prvem letniku, o lastnostih znanstvenega in strokovnega besedila, korakih pri nastajanju le-tega, specifiki japonskega znanstvenega in strokovnega jezika ter o problemih, ki se pojavljajo pri prevajanju znanstvenih besedil. Med pisanjem magistrske naloge izmenično predstavljajo svoja besedila na seminarju in ob analizi besedil ostalih študentov pod vodstvom izvajalca predmeta nadgrajujejo aktivno znanje japonskega strokovnega jezika. S pomočjo kontrastivne analize slovenščine in japonščine na leksikalni, sintaktični, besedilni in pragmatični ravni preizkušajo in analizirajo metodološke pristope, mikro- in makrostrategije ter pogoste prevajalske probleme pri prevajanju v japonščino.

Posebna poglavja iz prevajanja v japonščino

Ob utrjevanju jezikovnega in prevajalskega znanja, ki so ga pridobili pri predmetih Analiza in prevajanje japonskih medijskih besedil ter Analiza in prevajanje japonskih znanstvenih besedil 1, se študenti usposabljajo za prevajanje zahtevnejših (zlasti neleposlovnih) besedil iz japonščine v slovenščino in iz slovenščine v japonščino. S pomočjo kontrastivne analize slovenščine in japonščine na leksikalni, sintaktični, besedilni in pragmatični ravni spoznavajo metodološke pristope, mikro- in makrostrategije ter pogoste prevajalske probleme pri prevajanju v japonščino. Pri prevajanju konkretnih slovenskih strokovnih besedil najprej zberejo in analizirajo primerljiva besedila z istega področja v slovenščini in japonščini, prevedejo besedilo ob upoštevanju točno definirane prevajalske situacije in nato komentirajo prevode ostalih študentov na pragmatičnem, besediloslovnem in leksikalnem nivoju. Pri delu se seznanijo s knjižnimi, elektronskimi in spletnimi viri, leksikografskimi pripomočki ter računalniškimi orodji, ki služijo pri prevajanju.

Magistrski seminar

Seminar poteka kot samostojno delo na magistrskih projektih posameznih študentov, ob vodstvu in koordiniranju učitelja oz. mentorja. Študentje predstavljajo napredovanje svojega dela na seminarskih urah. Glede na predavane predmete, se vsebine nalog navezujejo na bolj zahtevna vprašanja povezana z jezikoslovjem japonskega jezika, oz. z japonskim jezikom, njegovo rabo in didaktiko.

Magistrsko delo z zagovorom

Magistrska naloga se izdela pod mentorstvom izbranega učitelja. Naloga mora vsebovati uvod, delovno hipotezo, pregled teoretičnih izhodišč, gradivo in metode za analizo, interpretacijo rezultatov, sklep, navedbo uporabljene literature in povzetek v japonščini. Glede na istočasno izvajane predmete, se vsebine nalog navezujejo na manj zahtevna vprašanja iz japonskega jezikoslovja, literature, zgodovine in družboslovja. Naloga je izdelana v slovenščini, s povzetkom v japonščini. Študentje predstavljajo napredovanje svojega dela na magistrskem seminarju. Študent pozitivno ocenjeno magistrsko nalogo predstavi in zagovarja v japonskem jeziku v magistrskem seminarju.

______________________________________________________________________

IZBIRNI PREDMETI

Didaktika japonščine 1

Študenti spoznajo glavne metode in tehnike poučevanja tujega jezika in posebnosti poučevanja japonščine kot tujega jezika, pristope k učenju besedja in slovnice (induktivno, deduktivno). Spoznajo in analizirajo nekaj širše rabljenih učbenikov in drugo didaktično gradivo japonščine kot tujega jezika ter njihovo primernost za različne učne situacije.

Didaktika japonščine 2

Pod vodstvom mentorja študenti skupinsko načrtujejo, izvedejo (najprej poskusno med kolegi, nato pa za zunanje slušatelje) 30-urni tečaj japonščine za začetnike v organizaciji katedre za japonologijo FFUL ter analizirajo izvedeni tečaj.

Epistemologija japonološkega raziskovanja

Pri predmetu najprej razčlenimo načine, kako teorije postavljajo vprašanja in kako vzpostavljajo svoja problemska polja. Hkrati s spoznavanjem epistemoloških postopkov v humanistiki in družboslovnih vedah se nadalje seznanjamo z značilnostmi japonske družbe in kulture, ter ustaljene interpretacije, razumevanja in stereotipne predstave postavljamo pod vprašaj in jih s pomočjo pridobljenega teoretskega orodja na novo problematiziramo.

Informacijski viri in orodja za japonologe

Študenti spoznajo oz. utrdijo znanje o rabi programja pri ustvarjanju vsebin v japonščini oz. v več jezikih z različnimi pisavami. Skozi seminarsko delo praktično preizkusijo svoje znanje v ustvarjanju navedenih vsebin. Spoznajo glavne japonske informacijske vire, ki so dostopni v Sloveniji in preko spleta, ugotovijo uporabnost in zanesljivost različnih virov pri iskanju gradiva za raziskovalne teme, ki jih obravnavajo pri drugih predmetih, ter preizkusijo učinkovitost in zanesljivost različnih iskalnih metod.

Izbrana poglavja japonske umetnosti

Pregled glavnih tokov japonske umetnosti od prazgodovine do današnjih dni ter njene materialne, družbene in religiozne pogojenosti. Glavni tokovi, umetniki in umetnine v japonskem slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, kaligrafiji, oblikovanju vrtov, lončarstvu in uporabni umetnosti. Estetski principi, religiozna tradicija, tehnike in materiali, ki so pogojevali razvoj japonske umetnosti, ter dojemanje vloge umetnosti pri različnih družbenih slojih skozi zgodovino Japonske. Pojmovanje originala in kopije v japonski umetnosti. Vplivi kitajske, korejske, kasneje zahodnih umetnosti na japonsko ter vplivi japonske na zahodne likovne umetnosti.

Izbrana poglavja kitajske umetnosti

Vsebina predmeta vključuje posamezne ključne tematike kitajske umetnosti in poglobljene vpoglede v različne vzročne povezave: razvoj in oblikovanje različnih teoretičnih pristopov z odrazom v klasičnem, modernem in sodobnem slikarstvu; odraz kozmološke percepcije in razumevanja sveta v umetnosti, še posebej grobni umetnosti; refleksija določenih družbeno-kulturnih pojavov v posameznih področjih kitajske umetnosti; vplivi budizma kot nosilca nekaterih prvin indijske civilizacije na razvoj tradicionalne kitajske umetnosti in odraz ostalih tujih vplivov na ikonografsko in oblikovno zasnovo kitajske umetnosti; estetski pristopi v kitajski umetnosti; poglobljena analiza posamičnih področij kitajske umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, vrtna umetnost, rokodelska umetnost, ljudska umetnost, pohištvo itd.).

Japonski jezik v medijih

Študenti utrjujejo bralno in slušno sposobnost z branjem in poslušanjem zahtevnih spletnih in medijskih pisnih in govorjenih besedil v japonščini. Spoznajo ažurne vire informacij o aktualnih dogodkih na Japonskem, pripomočke za branje in razumevanje zahtevnejših japonskih besedil, pripomočke za prevajanje in aktivno rabo japonščine. Spoznajo osnovne leksikografske in terminološke pojme, principe in tehnike, s pomočjo katerih širijo, utrjujejo, sistematizirajo poznavanje besedišča. Pisno sposobnost utrjujejo s povzemanjem in pisanjem krajših sestavkov v japonščini o temah, ki so jih obravnavali pri vajah za bralno in slušno razumevanje. Govorno sposobnost urijo z ustnimi predstavitvami zbranega gradiva v japonščini pred ostalimi študenti in sodelovanjem pri debatah o istih temah.

Klasična japonska književnost

Študenti preberejo odlomke nekaj poglavitnih japonskih klasičnih literarnih del od odbobja Heian do obdobja Edo, ob tem poglobijo svoje poznavanje klasične japonščine in obenem spoznajo zgodovinsko, družbeno in kulturno ozadje, v katerem so dela nastala.

Klasične japonske odrske umetnosti

Študenti izbrano besedilo v klasični japonščini preberejo, analizirajo in prevedejo v sodobno japonščino. Seznanijo se z dejanskim izvajanjem dela s pomočjo DVD posnetkov. Spoznajo zgodovino, strokovno terminologijo in tehniko izvajanja glavnih japonskih klasičnih odrskih umetnosti noo, kyoogen in kabuki. Dalje razmišljajo o pomenu klasičnega gledališča v sodobni japonski družbi in po svetu.

Moderna japonska književnost

Študenti preberejo odlomke nekaj poglavitnih japonskih literarnih del iz obdobij Meiji in Taisho, ob tem spoznajo nastanek moderne japonščine in novih literarnih slogov po vzoru zahodne literature. Seznanijo se z zgodovinskim, družbenim in kulturnim ozadjem, v katerem so dela nastala, družbene pretrese, ki so spremljale modernizacijo Japonske v 19. in začetku 20. stoletja.

Poglavja iz japonskega družboslovja

Pri predmetu se študenti seznanjajo z naslednjimi vsebinskimi sklopi: politični sistem Japonske; mediji in politične strukture; delovni odnosi v postindustrijski družbi; velike industrija in lokalna družba; problem oboroževanja; determinante japonske zunanje politike.

Politika, družba in ekonomija Kitajske

Predmet obsega v prvem sklopu podrobnejšo razlago političnega sistema v LR Kitajski in na Tajvanu z analizo razvoja pravnega sistema, zunanje trgovine, tujih investicij in vloge posebnih gospodarskih con. Dalje obravnava demografske procese, probleme urbanizacije in transformacije podeželja ter aktualno politično problematiko. V drugem sklopu študenti v obliki seminarskega dela analizirajo posebnosti sodobnega političnega in gospodarskega razvoja ter političnih in gospodarskih povezav s tujino, kar vključuje analizo tekstov, povezanih z obravnavano problematiko.

Posebna poglavja iz kulturne zgodovine Japonske

Predavanja sestavljajo naslednji vsebinski sklopi:
- indigeni kulturni svet pred stikom s Kitajsko: materialna kultura, organizacija družbe, odrazi miselnega sveta v Kojiki, Nihon shoki in Man'yoshu;
- stik s kontinentom: nova materialna kultura, stavbarstvo, umetnost, pisava, novi miselni tokovi: zgodnji budizem, konfucianizem in daoizem;
- indigenizacija kontinentalnih vplivov v obdobju Heian; materialna kultura, pismenost, umetnost v tem obdobju;
- preobrat politične organizacije Japonske v obdobju Kamakura in posledice v materialni in duhovni kulturi, organizacija družbe;
- obdobje Muromachi in razvoj novih kulturnih praks: gledališče, čajni obred, arhitektura, nastajanje mest;
- prvi stik z Zahodom: novi vplivi v materialni kulturi ter vojskovanju, tisk;
- invazija na Korejo in dotok novih kulturnih vplivov s celine;
- obdobje Edo: razvoj mest, kultura elite in množic, širitev tiska, razvoj protokapitalizma, vpliv na razvoj umetnosti, literature in gledališča;
- obdobje Meiji: modernizacija in kozervativizem, centralizacija in kolonialni ekspanzionizem, tradicionalna kultura ob ponovnem stiku z Zahodom, vplivi na materialno in duhovno kulturo;
- pojav množičnih medijev ter standardizacija jezika in pisave;
- prva globalizacija indigene kulture – recepcija na Zahodu;
- Japonska kot imperialistična velesila: izvoz kulture v kolonije, kulturna
asimilacija;
- odkritje ljudskega izročila in materialne kulture: Yanagi Muneyoshi in Yanagita Kunio;
- Japonska po II. sv. vojni – masovna in potrošniška kultura v obdobju hitrih družbenih sprememb.

Posebna poglavja iz zgodovine idej Japonske

Predavanja sestavljajo naslednji vsebinski sklopi:
- indigeni miselni svet: Kojiki, Nihon shoki in Man'yoshu;
- stik s kontinentom: zgodnji budizem, konfucianizem in daoizem;
- politična misel Kitajske in organiziranje države v obdobju Asuka in Nara;
- indigenizacija kontinentalnih vplivov na področju miselnih tokov v obdobju Heian;
- preobrat politične misli in obdobje Kamakura;
- novi budizem: misleni svet plemstva, vojaštva in množic;
- gibanje ikki in utopična misel od obdobja Muromachi dalje;
- nova estetika: gledališču, čajni obred, arhitektura;
- prvi stik z Zahodom: krščanstvo na Japonskem;
- začetki predmoderne misli v obdobju Edo: Japonska interpretacija konfucjanizma, politična misel, nacionalno učenje, utopična misel, začetki "holandologije";
- obdobje Meiji med modernizacijo in konservativizmom: prihod zahodne misli, modernizacija političnih struktur in ideologija cesarja kot njeno miselno ozadje, nacionalizem in ideologija državnega jezika, gibanje jiyuminken in poskus demokraticije od spodaj navzgor;
- "tennoizem" in njegova vloga pri kolonialni ekspanziji in militarizmu v zrelem obdobju Meiji;
- bushido in "odkritje" tradicije;
- pozni Meiji, Taisho in zgodnja Showa: krščanstvo, anarhizem, socializem, komunizem, ter demokratične in rekacija države nanje;
- 15 letna vojna 1931-45: vzpon nacionalizma in militarizma in njegov propad;
- Japonska po II. svetovni vojni: demokratizacija, reakcija, miselni okvir mirovnih in protivojnih gibanj, študentski revolt in njegov propad, potrošništvo, ponovni vzpon konservativnih ideologij.

Sodobna japonska književnost

Študenti preberejo nekaj del sodobne japonske literature v originalnem jeziku po izboru predavatelja, ob upoštevanju predlogov samih študentov.

Sodobni korejski jezik 1

1500 do 2000 osnovnih besed, ki se uporabljajo v vsakdanjih situacijah. Razumevanje in raba osnovnih stavčnih zgradb, osnovnih členkov in veznikov, oblike pogosto uporabljanih in nepravilnih glagolov in pridevnikov glede na čas in pritrjevanje oz. zanikanje. Pogovori, v katerih se uporabljajo naučene stalne zveze in izrazi, ter enostavne stavčne zgradbe. Razločevanje osnovnih soglasnikov in samoglasnikov. Obvladanje batchima (zveze končnih soglasnikov s sledečim začetnim soglasnikom). Pisanje samoglasnikov in soglasnikov, načela za postavljanje presledkov, kratki spisi z vsakdanjimi temami. Prisamostalniška podredja, spoštljivi govor ter modalni izrazi na koncu stavka. Razločevanje fonetično podobnih zvez in znanje o njihovih variacijah. Odgovarjanje na enostavna vprašanja in razumevanje besedil praktične vsebine v formalnih situacijah. Bralna sposobnost napisov in znakov. Razumevanje vsebine in zbiranje informacij iz razlagalnega besedila, reklame, brošure ipd.

Sodobni korejski jezik 2

Razumevanje pogosto uporabljanih abstraktnih besed in pogosto uporabljanih besed za poslovne dejavnosti ter v časopisih. Razumevanje členkov, veznikov in modalnih izrazov z bolj zapletenim pomenom. Razumevanje slovnice za opis zapletenih situacij. Pisanje besedila o družbenih in abstraktnih temah, enostavnih dokumentov in poročil poslovnega značaja, enostavnih besedil, v katerih se izraža lastno mnenje in razlage ter esejev. Izražanje svojega mnenja po logičnih postopkih. Govorno izražanje svojega mnenja o družbenih temah. Poslovno poročanje. Razumevanje vsebine pogovorov o družbenih temah. Slušno razumevanje pogovorov zapletene vsebine in izražanje o bolj enostavnih temah. Branje in razumevanje besedil o gospodarstvu, družbi in kulturi, urednižkih člankov idr. Zbiranje informacij iz pogodb, specifikacij in podobnih listin. Razumevanje vsebine esejev in zgodb.

Uvod v konsekutivno tolmačenje japonščine

Študentke in študenti ob utrjevanju že naučenega besedišča, stavčnih vzorcev in spoštljivega govora vadijo tolmačenje tipičnih nagovorov, pozdravov, predstavitev in preprostih poslovnih pogovorov. Ob protistavni analizi japonskih in slovenskih primerov govorjenih besedil ugotavljajo razlike na leksikalni in skladenjski ravni ter še posebej podobnosti in razlike pri povezovanju besedil in na pragmatični ravni. Spoznajo osnovne terminološke in besedilne vire za pripravo na tolmačenje na posameznih strokovnih področjih in se navadijo pripravljanja in delovanja v specifičnih tolmaških situacijah.

Attachmentサイズ
jpn2ste_predmetnik2014.pdf628.37 KB