Japonologija - dvopredmetni program 2. stopnje

DRUGOSTOPENJSKI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
JAPONOLOGIJA
FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI
Predstavitev študijskega programa
1. Podatki o študijskem programu
Drugostopenjski dvisciplinarni študijski program Japonologija traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 60 kreditnih točk. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant, je magister japonologije in ... oz. magistrica japonologije in ..., okrajšava za naziv pa mag. jpn. in ..., pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline.
Program se ne deli na smeri in module.
2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
Temeljni cilj programa: Drugostopenjski dvopredmetni program je nadgradnja prvostopenjskih univerzitetnih programov japonologije, ki omogoča širši strukturiran interdisciplinarni pogled na japonsko stvarnost. Temelji na poglabljanju jezikoslovnih, družboslovnih in kulturoloških vedenj o Japonski. Ob poglobljenem poznavanju jezika je pri proučevanju kulturoloških in družboslovnih vsebin poudarek na rabi japonskih primarnih virov.
Splošne kompetence so istovetne splošnim humanističnim kompetencam. Diplomantke in diplomanti drugostopenjskega dvopredmetnega programa Japonologija so medkulturno osveščeni, sposobni preseganja evropocentričnega dojemanja sveta, odprti za drugačnost v najširšem smislu, inovativni v medčloveških odnosih, komunikativni. Sposobni so samostojnega delovanja v slovensko-japonskem medjezikovnem in medkulturnem okolju in podrobneje:
- so sposobni pasivne in v manjši meri aktivne rabe pismenk, besedišča in slovničnih vzorcev okvirno na ravni 1. stopnje standardnega izpita iz japonščine kot tujega jezika (Nihongo nouryoku siken 1 kyu), t.j. okoli 10.000 najpogostejših besed (od tega okrog 50% aktivno) in okoli 2000 (od tega približno 1200 aktivno) pismenk, ki se uporabljajo za zapis tega besedišča, ter vseh osnovnih slovničnih struktur in vzorcev sodobne japonščine;
- poglobljeno poznajo in so sposobni aplicirati principe rabe primernih oblik japonščine v različnih družbenih kontekstih;
- poglobljeno razumejo besedila v sodobnem jeziku s splošno družbeno in poljudno-znanstveno tematiko;
- znajo prevajati zahtevnejša besedila iz japonščine v slovenščino;
- so sposobni medjezikovnega posredovanja in v primeru opravljenih študijskih obveznosti pri ustreznem predmetu tudi konsekutivnega tolmačenja med slovenščino in japonščino;
- znajo uporabljati informacijsko-komunikacijske tehnologije v povezavi z japonščino: računalniška obdelava besedil; raba interneta; raba elektronskih slovarjev.
- v primeru opravljenih študijskih obveznosti pri ustreznem predmetu, poznajo osnove didaktike japonščine kot izhodišče za kasnejšo specializacijo pedagoške smeri.
Preko analize sistematično izbranih medijskih in strokovnih besedil poznajo glavne značilnosti ustroja japonske družbe ter glavne značilnosti japonske kulture in tradicije.
3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Predvideno število študijskih mest: 15 rednih in 5 izrednih študijskih mest.
Pogoji za vpis na študijski program so usklajeni s členi 33, 38, 38a, 38b ter 41 ZViS-UPB3, UL RS 119/06, 16. členom prehodnih in dokončnih določb ZViS-UPB3, UL RS 119/06 ter 117. členom Statuta Univerze v Ljubljani.
V drugostopenjski dvopredmetni študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) prvostopenjski dvopredmetni študijski program istih disciplin;
b) kateregakoli od drugih prvostopenjskih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če je kandidat/-ka pred vpisom opravil/-a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT;
c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu, če je kandidat/-tka pred vpisom opravil/-a študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT.
Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem manjkajočih obveznosti pred vpisom v študijski program druge stopnje.
Obveznosti se določijo pri obeh študijskih programih oz. jih določita oddelka, ki izvajata program.
Študijske obveznosti, ki so bistvene za študij japonologije na drugi stopnji, so opravljene obveznosti pri predmetih prvostopenjskega programa Japonologija – dvopredmetna:
Sodobna japonščina III (18KT),
Metodologija medkulturnih raziskav 1 (4KT),
Uvod v japonsko zgodovino I (3 KT),
Uvod v japonsko slovnico I (3KT).
Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.
V skladu s 121. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča senat članice oziroma univerze skladno s 77. oz. 47. členom Statuta UL.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
a) če je študent zaključil študijski program, ki predvideva diplomsko delo in/ali diplomski izpit se upošteva:
- povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (50%),
- ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (50%);
b) če je študent zaključil študijski program, ki ne predvideva diplomskega dela in/ali diplomskega izpita, se upošteva:
- povprečna ocena na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študiju (100%).
Glede na obliko prvostopenjskega izobraževanja bodo v primeru omejitve vpisa v skladu s 38.b členom ZViS in 121. členom Statuta UL po opisanih načelih izbrani tudi kandidati, ki so zaključili enakovredno izobraževanje v tujini.
4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Znanje, pridobljeno pred vpisom v študijski program, se lahko prizna tudi kot opravljena študijska obveznost, o čemer odloča senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na predlog Oddelka za azijske in afriške študije.
5. Pogoji za napredovanje po programu
Pogoji za napredovanje po študijskem programu so usklajeni s Statutom Univerze v Ljubljani. Za prehod v drugi letnik programa mora študent opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.
V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik (sklep, sprejet na 42. seji senata FF z dne 13.2.2013).
V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent oz. študentka, ki ni opravil oz. opravila vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika so opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega števila KT za posamezni letnik).
Pogoji za podaljševanje statusa študenta in za mirovanje statusa študenta so določeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Študentom in študentkam glede usmerjanja v različne smeri študija, izbire posameznih modulov znotraj študijskih programov in drugih vprašanj, povezanih s študijem, svetujejo predstavniki študentov, tutorji, mentorji posameznih letnikov ter drugi sodelavci ustreznih oddelkov v okviru govorilnih ur.
6. Pogoji za dokončanje študija
Za dokončanje študijskega programa mora študent oz. študentka opraviti vse študijske obveznosti, kot jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 60 KT. Ker gre za dvopredmetni študijski program, mora študent oz. študentka za dokončanje celotnega študija opraviti tudi vse obveznosti pri drugi disciplini, v skupnem obsegu 60 KT, skupaj torej 120 KT.
V zadnjem letniku študija študent pripravi ustrezno magistrsko delo, ki ga mora uspešno zagovarjati.
Zagovor magistrskega dela pred tričlansko komisijo učiteljev z Oddelka za azijske in afriške študije obsega:
a) predstavitev magistrskega dela v japonščini in
b) odgovore na vprašanja v japonščini in slovenščini.
7. Prehodi med študijskimi programi
Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 2. stopnje.
Prehodi so možni med študijskimi programi:
ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;
med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.
Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.
Pri prehodih se lahko priznavajo:
- primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu;
- neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.
V skladu s 5. členom Meril za prehode med študijskimi programi lahko študenti prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) študijskih programov, sprejetih pred 11.6.2004, na bolonjske študijske programe, pri čemer je prehod mogoč:
- le med študijskimi program istih disciplin in
- če od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni študijski program, s katerega prehaja, nista minili več kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016.
O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne prošnje kandidata/-tke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.
V primeru, da ima študent/-tka opravljene obveznosti na tuji visokošolski instituciji, vloži vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraževanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloži predpisane dokumente.
8. Načini ocenjevanja
Načini ocenjevanja oziroma načini preverjanja znanja so določeni za vsak predmet posebej v učnih načrtih, in obsegajo ustne ter pisne izpite, kolokvije, eseje oziroma seminarske naloge, projekte in reševanje realnih problemov.
Ocenjevalna lestvica:
10 - (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 - (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 - (prav dobro: solidni rezultati),
7 - (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 - (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 - (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).
9. Predmetnik drugostopenjskega študijskega programa Japonologija - dvopredmetna

predmetniki, za generacije, vpisane od: [JA2D_2012_2013], [JA2D_2014_2017], [JA2D_od_2018_dalje].

Strokovni izbirni predmeti so izbirni predmeti, ki jih ponuja Oddelek za azijske študije. Nekateri od teh se izvajajo ciklično, ne vsako leto. Seznam predmetov za posamezno leto je [tukaj].

Splošni izbirni predmeti so predmeti znotraj ali izven oddelka in jih študenti sami svobodno izberejo.

11. Mobilnost

Mednarodno mobilnost študentov na Oddelku za azijske študije načrtuje koordinator za mednarodno sodelovanje skupaj z ostalimi učitelji. Mobilnost omogočajo štipendije po medfakultetnih in meduniverzitetnih ter meddržavnih bilateralnih sporazumih, ki praviloma krijejo vse stroške študija in nastanitve, v nekaterih primerih pa tudi poti. Ker druge univerze v Sloveniji ne izvajajo sorodnih programov, poteka mobilnost izključno v tujino, predvsem na univerze na Japonskem. Študenti lahko študirajo v tujini tako v 1. kot v 2. letniku 2. stopnje.

Obveznosti opravljene v okvirih mobilnosti se priznajo po dogovoru z oddelčnim koordinatorjem, ki se posvetuje z ostalimi učitelji. Medtem ko sta osnova za priznavanje obveznosti v okvirih programov Erasmus in Erasmus Mundus študijski sporazum (»Learning Agreement«) in potrdilo o opravljenih obveznostih (»Transcript of records«), ki omogočata priznanje obveznosti v celoti, se pri ostalih mobilnostih upošteva potrdilo gostujoče univerze o opravljenih obveznostih ter vsebinski obseg posameznega opravljenega predmeta.

Na Oddelku za azijske študije se na področju japonologije večina "mobilnosti", tj. izmenjav študentov in učiteljev, odvija v sodelovanju z japonskimi univerzami. Preko programa meddržavnih štipendij gredo letno na Japonsko s Filozofske fakultete kot štipendisti japonske države 2-3 študentje japonologije: 1-2 letno preko programa enoletnih državnih dodiplomskih štipendij za japonologe nikkensei; drugi (1-2 letno) preko štipendij, ki jih Japonska nudi za vzpodbujanje bilateralnih programov sodelovanja med univerzami.

Sodelovanje Filozofske fakultete poteka tudi preko vzpostavljenih meduniverzitetnih sporazumov in medfakultetnih pogodb. Na področju japonologije so sklenjeni sporazumi z Univerzo Tsukuba, Univ. Gunma, Univ. Tokio, Tokijsko univ. za tuje jezike, Japonsko žensko univerzo, Tehnično univ. v Tokiu, Univerzo Tohoku Fukushi ter Univerzo Miyazaki. V okviru teh se letno pretaka povprečno 1-2 profesorja (intenzivni bloki predavanj) in 10-12 študentov (enomesečno ali enoletno študijsko bivanje) v vsako smer. Odhodov na druge univerze v okviru programa Erasmus-Socrates ni veliko, imamo pa v okviru tega programa nekaj obiskov z drugih univerz (U. Salzburg, U. Vilnius, U. v Benetkah, U. Olomouc).

______________________________________________________________________

13. Kratka predstavitev posameznih predmetov

1. LETNIK

Analiza in prevajanje japonskih medijskih besedil

Študenti utrjujejo bralno razumevanje z uporabo različnih bralnih tehnik, analizo in povzemanjem težjih japonskih besedil različnih zvrsti. Pri tem sistematsko širijo besedišče s pomočjo leksikalne analize, povezovanja in grupiranja ter aktivne rabe novo pridobljenega besedišča in leksikalnih vzorcev, obenem pa utrjujejo in širijo znanje slovničnih in skladenjskih vzorcev. Analizirajo japonska pisana besedila različnih funkcij in z različnih področij, jih primerjajo z vzporednimi slovenskimi besedili in vadijo njihovo prevajanje (iz slovenščine v japonščino), ob tem ugotavljajo primernost različnih prevajalskih rešitev v različnih situacijah. Slušno razumevanje utrjujejo s poslušanjem oz. gledanjem japonskih radijskih oz. televizijskih poročil (preko spleta) in oddaj o aktualnih temah. Pisno sposobnost utrjujejo s povzemanjem in pisanjem krajših sestavkov v japonščini. Govorno sposobnost urijo z ustnimi predstavitvami zbranega gradiva v japonščini pred ostalimi študenti in sodelovanjem pri debatah o istih temah.

Analiza in prevajanje japonskih znanstvenih besedil I

Študenti utrdijo znanje, ki so ga pridobili na dodiplomski stopnji, seznanjajo se z lastnostmi znanstvenih in strokovnih besedil, s koraki pri nastajanju le-teh in s specifiko japonskega znanstvenega in strokovnega jezika. Ob branju slovenskih in manj zahtevnih japonskih strokovnih in znanstvenih besedil razčlenjujejo njihovo zgradbo in spoznavajo strokovno in znanstveno izrazje. Ob utrjevanju aktivnega znanja pisne japonščine vadijo pisanje strokovnega besedila v japonščini o temi, s katero se bodo ukvarjali pri magistrski nalogi. Pri tem se urijo v zbiranju podatkov, sestavljanju osnutkov besedil, v ustnem podajanju te vsebine in končno v pisanju lažjega znanstvenega oz. strokovnega besedila.

2. LETNIK

Analiza in prevajanje japonskih znanstvenih besedil II

Študenti utrdijo znanje, ki so ga pridobili v prvem letniku, o lastnostih znanstvenega in strokovnega besedila, korakih pri nastajanju le-tega, specifiki japonskega znanstvenega in strokovnega jezika ter o problemih, ki se pojavljajo pri prevajanju znanstvenih besedil. Med pisanjem magistrske naloge izmenično predstavljajo svoja besedila na seminarju in ob analizi besedil ostalih študentov pod vodstvom izvajalca predmeta nadgrajujejo aktivno znanje japonskega strokovnega jezika. S pomočjo kontrastivne analize slovenščine in japonščine na leksikalni, sintaktični, besedilni in pragmatični ravni preizkušajo in analizirajo metodološke pristope, mikro- in makrostrategije ter pogoste prevajalske probleme pri prevajanju v japonščino.

Magistrski seminar

Seminar poteka kot samostojno delo na magistrskih projektih posameznih študentov, ob vodstvu in koordiniranju učitelja oz. mentorja. Študentje predstavljajo napredovanje svojega dela na seminarskih urah. Glede na predavane predmete, se vsebine nalog navezujejo na bolj zahtevna vprašanja povezana z jezikoslovjem japonskega jezika, oz. z japonskim jezikom, njegovo rabo in didaktiko.

Magistrsko delo z zagovorom

Magistrska naloga se izdela pod mentorstvom izbranega učitelja. Naloga mora vsebovati uvod, delovno hipotezo, pregled teoretičnih izhodišč, gradivo in metode za analizo, interpretacijo rezultatov, sklep, navedbo uporabljene literature in povzetek v japonščini. Glede na istočasno izvajane predmete, se vsebine nalog navezujejo na manj zahtevna vprašanja iz japonskega jezikoslovja, literature, zgodovine in družboslovja. Naloga je izdelana v slovenščini, s povzetkom v japonščini. Študentje predstavljajo napredovanje svojega dela na magistrskem seminarju. Študent pozitivno ocenjeno magistrsko nalogo predstavi in zagovarja v japonskem jeziku v magistrskem seminarju.

______________________________________________________________________

IZBIRNI PREDMETI

Didaktika japonščine 1

Študenti spoznajo glavne metode in tehnike poučevanja tujega jezika in posebnosti poučevanja japonščine kot tujega jezika, pristope k učenju besedja in slovnice (induktivno, deduktivno). Spoznajo in analizirajo nekaj širše rabljenih učbenikov in drugo didaktično gradivo japonščine kot tujega jezika ter njihovo primernost za različne učne situacije.

Didaktika japonščine 2

Pod vodstvom mentorja študenti skupinsko načrtujejo, izvedejo (najprej poskusno med kolegi, nato pa za zunanje slušatelje) 30-urni tečaj japonščine za začetnike v organizaciji katedre za japonologijo FFUL ter analizirajo izvedeni tečaj.

Epistemologija japonološkega raziskovanja

Pri predmetu najprej razčlenimo načine, kako teorije postavljajo vprašanja in kako vzpostavljajo svoja problemska polja. Hkrati s spoznavanjem epistemoloških postopkov v humanistiki in družboslovnih vedah se nadalje seznanjamo z značilnostmi japonske družbe in kulture, ter ustaljene interpretacije, razumevanja in stereotipne predstave postavljamo pod vprašaj in jih s pomočjo pridobljenega teoretskega orodja na novo problematiziramo.

Informacijski viri in orodja za japonologe

Študenti spoznajo oz. utrdijo znanje o rabi programja pri ustvarjanju vsebin v japonščini oz. v več jezikih z različnimi pisavami. Skozi seminarsko delo praktično preizkusijo svoje znanje v ustvarjanju navedenih vsebin. Spoznajo glavne japonske informacijske vire, ki so dostopni v Sloveniji in preko spleta, ugotovijo uporabnost in zanesljivost različnih virov pri iskanju gradiva za raziskovalne teme, ki jih obravnavajo pri drugih predmetih, ter preizkusijo učinkovitost in zanesljivost različnih iskalnih metod.

Izbrana poglavja japonske umetnosti

Pregled glavnih tokov japonske umetnosti od prazgodovine do današnjih dni ter njene materialne, družbene in religiozne pogojenosti. Glavni tokovi, umetniki in umetnine v japonskem slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, kaligrafiji, oblikovanju vrtov, lončarstvu in uporabni umetnosti. Estetski principi, religiozna tradicija, tehnike in materiali, ki so pogojevali razvoj japonske umetnosti, ter dojemanje vloge umetnosti pri različnih družbenih slojih skozi zgodovino Japonske. Pojmovanje originala in kopije v japonski umetnosti. Vplivi kitajske, korejske, kasneje zahodnih umetnosti na japonsko ter vplivi japonske na zahodne likovne umetnosti.

Izbrana poglavja kitajske umetnosti

Vsebina predmeta vključuje posamezne ključne tematike kitajske umetnosti in poglobljene vpoglede v različne vzročne povezave: razvoj in oblikovanje različnih teoretičnih pristopov z odrazom v klasičnem, modernem in sodobnem slikarstvu; odraz kozmološke percepcije in razumevanja sveta v umetnosti, še posebej grobni umetnosti; refleksija določenih družbeno-kulturnih pojavov v posameznih področjih kitajske umetnosti; vplivi budizma kot nosilca nekaterih prvin indijske civilizacije na razvoj tradicionalne kitajske umetnosti in odraz ostalih tujih vplivov na ikonografsko in oblikovno zasnovo kitajske umetnosti; estetski pristopi v kitajski umetnosti; poglobljena analiza posamičnih področij kitajske umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, vrtna umetnost, rokodelska umetnost, ljudska umetnost, pohištvo itd.).

Japonski jezik v medijih

Študenti utrjujejo bralno in slušno sposobnost z branjem in poslušanjem zahtevnih spletnih in medijskih pisnih in govorjenih besedil v japonščini. Spoznajo ažurne vire informacij o aktualnih dogodkih na Japonskem, pripomočke za branje in razumevanje zahtevnejših japonskih besedil, pripomočke za prevajanje in aktivno rabo japonščine. Spoznajo osnovne leksikografske in terminološke pojme, principe in tehnike, s pomočjo katerih širijo, utrjujejo, sistematizirajo poznavanje besedišča. Pisno sposobnost utrjujejo s povzemanjem in pisanjem krajših sestavkov v japonščini o temah, ki so jih obravnavali pri vajah za bralno in slušno razumevanje. Govorno sposobnost urijo z ustnimi predstavitvami zbranega gradiva v japonščini pred ostalimi študenti in sodelovanjem pri debatah o istih temah.

Japonsko jezikoslovje I

Obravnavajo se naslednji sklopi: geneza sodobnega japonskega jezika; fonologija, morfologija, skladnja, leksika sodobnega japonskega jezika; pristopi k raziskovanju sodobnega japonskega jezika – obravnave jezika od Y. Yamade do H. Teramure; tipološki vidiki sodobnega japonskega jezika; pisava kot jezikoslovno vprašanje; paradigme jezikoslovnega raziskovanja japonščine v 21. stoletju.

Japonsko jezikoslovje II

Predmet seznanja študenta z glavnimi vidiki japonskega delovanja jezika s stališča pragmatike, t. j., z dosežki proučevanj japonskega jezika v zadnjih 25 letih, nastalimi na osnovi indigenih pristopov (tkzv. "bunshoron" Tokiede, Nagana, Hayashija) in soočanja z razvojem teorije pragmatike, besediloslovja in analize diskurza, in sicer na naslednjih področjih: besedilna pragmatika (kohezivnost, koherenca); diskurz (analiza diskurza, diskurzivne funkcije); spoštljivost (paradigme in principi rabe); jezikovni registri pri sporočanju (ravni govora, repertoar registrov, principi rabe); istočasno pa ob obravnavi konkretnih tem študentu nudi tudi teoretični okvir, potreben za obravnavo jezikovnih pojavov v japonščini z vidika pragmatike.

Japonsko korpusno jezikoslovje

Študenti spoznajo korpusni pristop k analizi in opisu jezika, specifično na primeru japonščine, ter razliko med empirično analizo korpusnega gradiva in analizo na osnovi intuitivnih sodb oz. elicitiranih primerov. Spoznajo osnovne kriterije za gradnjo in označevanje korpusov, glavne vire (dostopne korpuse) in orodja (konkordančnike, morfološke in sintaktične analizatorje, statistične pakete) za analizo japonskega jezika. Skozi dejansko izgradnjo manjšega korpusa ter analizo individualno postavljenih raziskovalnih vprašanj spoznajo možnosti in omejitve korpusne metode.

Klasična japonska književnost

Študenti preberejo odlomke nekaj poglavitnih japonskih klasičnih literarnih del od odbobja Heian do obdobja Edo, ob tem poglobijo svoje poznavanje klasične japonščine in obenem spoznajo zgodovinsko, družbeno in kulturno ozadje, v katerem so dela nastala.

Klasična japonščina I

Študenti se seznanijo z osnovo slovnice klasične japonščine, s poudarkom na razlikah glede na slovnico sodobne japonščine. Vadijo interpretacijo klasičnih del s pomočjo vaj, ki so posebej pripravljene za ta namen. Seznanijo se tudi s semantičnimi elementi iz klasične japonščine, ki so delno še živi v sodobni japonščini. Dalje vadijo branje in slovnično analizo reprezentativnih literarnih del iz japonske književnosti. Ob branju odlomkov iz literarnih besedil se seznanijo z njihovim zgodovinskim in kulturnim ozadjem.

Klasične japonske odrske umetnosti

Študenti izbrano besedilo v klasični japonščini preberejo, analizirajo in prevedejo v sodobno japonščino. Seznanijo se z dejanskim izvajanjem dela s pomočjo DVD posnetkov. Spoznajo zgodovino, strokovno terminologijo in tehniko izvajanja glavnih japonskih klasičnih odrskih umetnosti noo, kyoogen in kabuki. Dalje razmišljajo o pomenu klasičnega gledališča v sodobni japonski družbi in po svetu.

Moderna japonska književnost

Študenti preberejo odlomke nekaj poglavitnih japonskih literarnih del iz obdobij Meiji in Taisho, ob tem spoznajo nastanek moderne japonščine in novih literarnih slogov po vzoru zahodne literature. Seznanijo se z zgodovinskim, družbenim in kulturnim ozadjem, v katerem so dela nastala, družbene pretrese, ki so spremljale modernizacijo Japonske v 19. in začetku 20. stoletja.

Poglavja iz japonskega družboslovja

Pri predmetu se študenti seznanjajo z naslednjimi vsebinskimi sklopi: politični sistem Japonske; mediji in politične strukture; delovni odnosi v postindustrijski družbi; velike industrija in lokalna družba; problem oboroževanja; determinante japonske zunanje politike.

Politika, družba in ekonomija Kitajske

Predmet obsega v prvem sklopu podrobnejšo razlago političnega sistema v LR Kitajski in na Tajvanu z analizo razvoja pravnega sistema, zunanje trgovine, tujih investicij in vloge posebnih gospodarskih con. Dalje obravnava demografske procese, probleme urbanizacije in transformacije podeželja ter aktualno politično problematiko. V drugem sklopu študenti v obliki seminarskega dela analizirajo posebnosti sodobnega političnega in gospodarskega razvoja ter političnih in gospodarskih povezav s tujino, kar vključuje analizo tekstov, povezanih z obravnavano problematiko.

Posebna poglavja iz kulturne zgodovine Japonske

Predavanja sestavljajo naslednji vsebinski sklopi:
- indigeni kulturni svet pred stikom s Kitajsko: materialna kultura, organizacija družbe, odrazi miselnega sveta v Kojiki, Nihon shoki in Man'yoshu;
- stik s kontinentom: nova materialna kultura, stavbarstvo, umetnost, pisava, novi miselni tokovi: zgodnji budizem, konfucianizem in daoizem;
- indigenizacija kontinentalnih vplivov v obdobju Heian; materialna kultura, pismenost, umetnost v tem obdobju;
- preobrat politične organizacije Japonske v obdobju Kamakura in posledice v materialni in duhovni kulturi, organizacija družbe;
- obdobje Muromachi in razvoj novih kulturnih praks: gledališče, čajni obred, arhitektura, nastajanje mest;
- prvi stik z Zahodom: novi vplivi v materialni kulturi ter vojskovanju, tisk;
- invazija na Korejo in dotok novih kulturnih vplivov s celine;
- obdobje Edo: razvoj mest, kultura elite in množic, širitev tiska, razvoj protokapitalizma, vpliv na razvoj umetnosti, literature in gledališča;
- obdobje Meiji: modernizacija in kozervativizem, centralizacija in kolonialni ekspanzionizem, tradicionalna kultura ob ponovnem stiku z Zahodom, vplivi na materialno in duhovno kulturo;
- pojav množičnih medijev ter standardizacija jezika in pisave;
- prva globalizacija indigene kulture – recepcija na Zahodu;
- Japonska kot imperialistična velesila: izvoz kulture v kolonije, kulturna
asimilacija;
- odkritje ljudskega izročila in materialne kulture: Yanagi Muneyoshi in Yanagita Kunio;
- Japonska po II. sv. vojni – masovna in potrošniška kultura v obdobju hitrih družbenih sprememb.

Posebna poglavja iz prevajanja v japonščino

Ob utrjevanju jezikovnega in prevajalskega znanja, ki so ga pridobili pri predmetih Analiza in prevajanje japonskih medijskih besedil ter Analiza in prevajanje japonskih znanstvenih besedil 1, se študenti usposabljajo za prevajanje zahtevnejših (zlasti neleposlovnih) besedil iz japonščine v slovenščino in iz slovenščine v japonščino. S pomočjo kontrastivne analize slovenščine in japonščine na leksikalni, sintaktični, besedilni in pragmatični ravni spoznavajo metodološke pristope, mikro- in makrostrategije ter pogoste prevajalske probleme pri prevajanju v japonščino. Pri prevajanju konkretnih slovenskih strokovnih besedil najprej zberejo in analizirajo primerljiva besedila z istega področja v slovenščini in japonščini, prevedejo besedilo ob upoštevanju točno definirane prevajalske situacije in nato komentirajo prevode ostalih študentov na pragmatičnem, besediloslovnem in leksikalnem nivoju. Pri delu se seznanijo s knjižnimi, elektronskimi in spletnimi viri, leksikografskimi pripomočki ter računalniškimi orodji, ki služijo pri prevajanju.

Posebna poglavja iz zgodovine idej Japonske

Predavanja sestavljajo naslednji vsebinski sklopi:
- indigeni miselni svet: Kojiki, Nihon shoki in Man'yoshu;
- stik s kontinentom: zgodnji budizem, konfucianizem in daoizem;
- politična misel Kitajske in organiziranje države v obdobju Asuka in Nara;
- indigenizacija kontinentalnih vplivov na področju miselnih tokov v obdobju Heian;
- preobrat politične misli in obdobje Kamakura;
- novi budizem: misleni svet plemstva, vojaštva in množic;
- gibanje ikki in utopična misel od obdobja Muromachi dalje;
- nova estetika: gledališču, čajni obred, arhitektura;
- prvi stik z Zahodom: krščanstvo na Japonskem;
- začetki predmoderne misli v obdobju Edo: Japonska interpretacija konfucjanizma, politična misel, nacionalno učenje, utopična misel, začetki "holandologije";
- obdobje Meiji med modernizacijo in konservativizmom: prihod zahodne misli, modernizacija političnih struktur in ideologija cesarja kot njeno miselno ozadje, nacionalizem in ideologija državnega jezika, gibanje jiyuminken in poskus demokraticije od spodaj navzgor;
- "tennoizem" in njegova vloga pri kolonialni ekspanziji in militarizmu v zrelem obdobju Meiji;
- bushido in "odkritje" tradicije;
- pozni Meiji, Taisho in zgodnja Showa: krščanstvo, anarhizem, socializem, komunizem, ter demokratične in rekacija države nanje;
- 15 letna vojna 1931-45: vzpon nacionalizma in militarizma in njegov propad;
- Japonska po II. svetovni vojni: demokratizacija, reakcija, miselni okvir mirovnih in protivojnih gibanj, študentski revolt in njegov propad, potrošništvo, ponovni vzpon konservativnih ideologij.

Praksa

Študent se vključi v delo podjetja ali javne inštitucije v večkulturnem okolju, sodeluje z delavci v inštituciji ali samostojno opravlja delo, ki ga dobi od mentorja/organizatorja programa. Pri reševanju naloge dobi mentorjevo navodilo.

Projektno raziskovalno delo

Študent izbere zahtevnejšo raziskovalno temo s področja japonologije. V obdobju enega leta dela na izbrani temi, redno poroča mentorju o poteku raziskave in na koncu enoletnega obdobja pripravi končno poročilo.

Sodobna japonska književnost

Študenti preberejo nekaj del sodobne japonske literature v originalnem jeziku po izboru predavatelja, ob upoštevanju predlogov samih študentov, dela literarno in jezikovno analizirajo ter umestijo v družbeni in zgodovinski okvir, v katerem so dela nastala.

Sodobni korejski jezik 1

1500 do 2000 osnovnih besed, ki se uporabljajo v vsakdanjih situacijah. Razumevanje in raba osnovnih stavčnih zgradb, osnovnih členkov in veznikov, oblike pogosto uporabljanih in nepravilnih glagolov in pridevnikov glede na čas in pritrjevanje oz. zanikanje. Pogovori, v katerih se uporabljajo naučene stalne zveze in izrazi, ter enostavne stavčne zgradbe. Razločevanje osnovnih soglasnikov in samoglasnikov. Obvladanje batchima (zveze končnih soglasnikov s sledečim začetnim soglasnikom). Pisanje samoglasnikov in soglasnikov, načela za postavljanje presledkov, kratki spisi z vsakdanjimi temami. Prisamostalniška podredja, spoštljivi govor ter modalni izrazi na koncu stavka. Razločevanje fonetično podobnih zvez in znanje o njihovih variacijah. Odgovarjanje na enostavna vprašanja in razumevanje besedil praktične vsebine v formalnih situacijah. Bralna sposobnost napisov in znakov. Razumevanje vsebine in zbiranje informacij iz razlagalnega besedila, reklame, brošure ipd.

Sodobni korejski jezik 2

Razumevanje pogosto uporabljanih abstraktnih besed in pogosto uporabljanih besed za poslovne dejavnosti ter v časopisih. Razumevanje členkov, veznikov in modalnih izrazov z bolj zapletenim pomenom. Razumevanje slovnice za opis zapletenih situacij. Pisanje besedila o družbenih in abstraktnih temah, enostavnih dokumentov in poročil poslovnega značaja, enostavnih besedil, v katerih se izraža lastno mnenje in razlage ter esejev. Izražanje svojega mnenja po logičnih postopkih. Govorno izražanje svojega mnenja o družbenih temah. Poslovno poročanje. Razumevanje vsebine pogovorov o družbenih temah. Slušno razumevanje pogovorov zapletene vsebine in izražanje o bolj enostavnih temah. Branje in razumevanje besedil o gospodarstvu, družbi in kulturi, urednižkih člankov idr. Zbiranje informacij iz pogodb, specifikacij in podobnih listin. Razumevanje vsebine esejev in zgodb.

Timsko raziskovalno delo

Študent dela skupaj s študentom partnerjem s tuje univerze. V paru se odločita za skupno zahtevnejšo raziskovalno temo. V obdobju enega leta delata na izbrani temi, redno poročata o poteku skupne raziskave in na koncu enoletnega obdobja pripravita končno poročilo.

Uvod v konsekutivno tolmačenje japonščine

Študentke in študenti ob utrjevanju že naučenega besedišča, stavčnih vzorcev in spoštljivega govora vadijo tolmačenje tipičnih nagovorov, pozdravov, predstavitev in preprostih poslovnih pogovorov. Ob protistavni analizi japonskih in slovenskih primerov govorjenih besedil ugotavljajo razlike na leksikalni in skladenjski ravni ter še posebej podobnosti in razlike pri povezovanju besedil in na pragmatični ravni. Spoznajo osnovne terminološke in besedilne vire za pripravo na tolmačenje na posameznih strokovnih področjih in se navadijo pripravljanja in delovanja v specifičnih tolmaških situacijah.

AttachmentSize
jpn2std_predmetnik2014.pdf630.12 KB