Japonologija (dvodisciplinarni program 1. stopnje)

PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI DVODISCIPLINARNI ŠTUDIJSKI PROGRAM JAPONOLOGIJA 

____________________________________________________________

Predstavitev študijskega programa

1. Podatki o študijskem programu

Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Japonologija traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 90 kreditnih točk. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant, je diplomirana japonistka (UN) in diplomirana ... (UN). oz. diplomirani japonist (UN) in diplomirani ... (UN), pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline.

Program se ne deli na smeri ali module. 

____________________________________________________________

2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Temeljni cilj programa je, da študentje in študentke pridobijo trdne osnove japonskega jezika, ki jim omogoča vpogled v japonsko stvarnost delno tudi skozi primarne vire v japonščini, posebej še na področju druge izbrane discipline, in sposobnost kritičnega soočanja z drugimi kulturami.

Splošne kompetence. Diplomantke in diplomanti drugostopenjskega dvodisciplinarnega programa Japonologija so medkulturno osveščeni, sposobni preseganja evropocentričnega dojemanja sveta, odprti za drugačnost v najširšem smislu, inovativni v medčloveških odnosih, komunikativni. Z uspešno zaključenim študijskim programom diplomanti pridobijo tudi naslednje kompetence:

- poznavanje temeljnih značilnosti japonske kulture in ustroja japonske družbe

- sposobnost delovanja v slovensko-japonskem medjezikovnem in medkulturnem okolju.

- sposobnost pasivne rabe okoli 6000 najpogostejših besed (od teh okoli 4000 tudi aktivno), pasivne rabe približno 1450 pismenk (od tega približno 1000 tudi aktivno), ki se uporabljajo za zapis tega besedišča ter obvladovanje osrednjih slovničnih vzorcev sodobne japonščine; 

- sposobnost rabe obeh zlogovnih pisav, hiragane in katakane;

- poznavanje temeljnih principov rabe japonščine v različnih družbenih kontekstih na različnih nivojih formalnosti;

- sposobnost razumevanja besedil s splošno družbeno in poljudno-znanstveno tematiko;

- sposobnost prevajanja nezahtevnih besedil iz japonščine v slovenščino;

- sposobnost manj zahtevnega medjezikovnega posredovanja med slovenščino in japonščino;

- sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij v povezavi z japonščino: računalniška obdelava besedil; raba interneta; raba elektronskih slovarjev;

____________________________________________________________

3. Predmetnik študijskega programa s predvidenimi nosilci predmetov

[Predmetnik prvostopenjskega dvodisciplinarnega programa Japonologija]

Strokovni izbirni predmeti so izbirni predmeti, ki jih ponuja Oddelek za azijske študije in se spreminjajo glede na specializacije vsakokratnih predavateljev. Zaradi večje prožnosti pri izbirnosti so (poleg navedenih) strokovni izbirni tudi vsi predmeti na akreditiranih dodiplomskih programih, ki jih ponuja Oddelek za azijske študije, vključno s tistimi, ki so eksplicitno ponujeni kot izbirni predmeti. To vsakemu posameznemu študentu omogoča, da dodatno pridobiva vedenja s področij, ki ga zanimajo ob osnovnem študiju, in ki mu pri tem študiju koristijo. Možnost poslušanja posameznega predmeta je odvisna od predhodnih pogojev, ki so navedeni v študijskih programih za vsak predmet posebej. 

Splošni izbirni predmeti so predmeti znotraj ali izven univerze in jih študenti sami svobodno izberejo.

P = predavanje
S = seminar
LV = lektorske vaje
KT = kreditne točke
KU = kontaktne ure
ŠO = ure študijskih obveznosti

Opomba: ŠO (študentske obveznosti) so preračunane po oceni 1KT=30 ur ŠO. Odnos KT in KU se od predmeta do predmeta lahko razlikuje, ker odraža zahtevo po večjem ali manjšem številu KU za dosego istega cilja. Vrednotenje v KT in ŠO odraža celotno obremenitev študenta.

____________________________________________________________

4. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Predvideno število razpisanih mest: 30 rednih in 5 izrednih študijskih mest.

Pogoji za vpis na ta študijski program so določeni v skladu s členi 38, 38b in 41 Zakona o visokem šolstvu RS. V študijski program se lahko vpiše,
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program,
d) kdor je uspešno opravil enakovredno izobraževanje v tujini.
Kriterij za izbiro kandidatov je uspeh na maturi oz. zaključnem izpitu 60%, uspeh v 4. letniku srednje šole 20% in uspeh v 3. letniku srednje šole 20%.

____________________________________________________________

5. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Priznavajo se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, pri čemer se upoštevajo spričevala in druge listine, ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov ter znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem, ter se upoštevajo ustrezne delovne izkušnje. Postopek priznavanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti je v celoti usklajen s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetem 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani.

____________________________________________________________

6. Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja oziroma načini preverjanja znanja so določeni za vsak predmet posebej v učnih načrtih, in obsegajo ustne  ter pisne izpite, kolokvije, eseje oziroma seminarske naloge, projekte in reševanje realnih problemov.

Ocenjevalna lestvica:

10 - (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 - (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 - (prav dobro: solidni rezultati),
7 - (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 - (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 - 1 - (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

____________________________________________________________

7. Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik – Pogoji za napredovanje po študijskem programu so usklajeni s 151. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Za prehod v drugi letnik programa mora študent opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik. Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega dvodisciplinarnega študijskega programa Japonologija mora študent opraviti študijske obveznosti za 2. letnik obeh študijskih smeri v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 KT od 60 KT) 2. letnika, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik (sklep, sprejet na 42. seji senata FF z dne 13.2.2013).

Pogoji za ponavljanje letnika – Pogoji za ponavljanje letnika (obveznosti v odstotkih) so enaki kot na vseh ostalih študijskih programih Filozofske fakultete (enotna vsefakultetna ureditev), t.j. opravljenih 25% KT posameznega letnika.

Študentom med študijem svetujejo in jih usmerjajo sodelavci oddelka AŠ.

____________________________________________________________

8. Prehodi med študijskimi programi

Prehajanje med programi je opredeljeno v skladu s 181.-189. členom Statuta Univerze v Ljubljani in Merili za prehode med študijskimi programi (Ur.l. RS, št.45/94). Prehodi med programi pomenijo prehode med programi iste stopnje. Pri tem se upoštevajo določila Filozofske fakultete, po katerih je možen prehod z dvodisciplinarnega programa na enodisciplinarni program iste stroke (kjer sta taka programa predvidena). Prehod je možen tudi iz kateregakoli drugega prvostopenjskega študijskega programa. Pri prehodu na univerzitetni študijski program prve stopnje Japonologija Senat Filozofske fakultete glede na opravljene obveznosti predpiše ustrezne diferencialne izpite. Obratni prehod (z enodisciplinarnega na dvodisciplinarni program) ni možen zaradi nujnosti razvrščanja na drug izbran dvodisciplinarni program.

Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Filozofske fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.

Prehajanje na prvostopenjski univerzitetni študijski program je možno:

a. iz starega UN študijskega programa v istovrstni prenovljen prvostopenjski bolonjski UN študijski program

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

b. iz prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

c. iz prvostopenjskih visokošolskih strokovnih študijskih programov

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

d. Prehodi iz višješolskih študijskih programov: prvostopenjski univerzitetni študijski programi ne predvidevajo te možnosti.

____________________________________________________________

9. Način izvajanja študija

Študijski program se izvaja kot program rednega študija. Za študente izrednega študija (največ 5 na leto) se izvajajo individualne konzultacije.

____________________________________________________________

10. Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje dvodisciplinarnega študija mora študent oz. študentka opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko je študent na obeh izbranih disciplinah opravil vse obveznosti, kot jih določata študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

Način diplomiranja. Samostojna izdelava diplomske naloge pod mentorstvom izbranega učitelja ter predstavitev in zagovor diplomske naloge pred tričlansko komisijo učiteljev z Oddelka za azijske študije, kar obsega: a) predstavitev diplomske naloge v japonščini in b) odgovore na vprašanja v japonščini in slovenščini. Diplomska naloga je ovrednotena s 3 KT, sodelovanje v diplomskem seminarju pa s 6 KT.

____________________________________________________________

11. Mobilnost

Na Oddelku za azijske študije se na področju japonologije večina "mobilnosti", tj. izmenjav študentov in učiteljev, odvija v sodelovanju z japonskimi univerzami. Preko programa meddržavnih štipendij gredo letno na Japonsko s Filozofske fakultete kot štipendisti japonske države 2-3 študentje japonologije: 1-2 letno preko programa enoletnih državnih dodiplomskih štipendij za japonologe nikkensei; drugi (1-2 letno) preko štipendij, ki jih Japonska nudi za vzpodbujanje bilateralnih programov sodelovanja med univerzami.

Sodelovanje Filozofske fakultete poteka tudi preko vzpostavljenih meduniverzitetnih sporazumov in medfakultetnih pogodb. Na področju japonologije so sklenjeni sporazumi z Univerzo Tsukuba, Univ. Gunma, Univ. Tokio, Tokijsko univ. za tuje jezike, Japonsko žensko univerzo, Tehnično univ. v Tokiu, Univerzo Tohoku Fukushi ter Univerzo Miyazaki. V okviru teh se letno pretaka povprečno 1-2 profesorja (intenzivni bloki predavanj) in 10-12 študentov (enomesečno ali enoletno študijsko bivanje) v vsako smer. Odhodov na druge univerze v okviru programa Erasmus-Socrates ni veliko, imamo pa v okviru tega programa nekaj obiskov z drugih univerz (U. Salzburg, U. Vilnius, U. v Benetkah, U. Olomouc).

____________________________________________________________

12. Študijsko področje in razvrstitev v ogrodja klasifikacij

Program je del temeljnega stopenjskega izpbraževanja. Študijski program Japonologija se po lestvici KLASIUS-SRV uvršča na 6. raven, tj. visokošolsko izobraževanje, in sicer v podraven 162 (6/2), tj. visokošolsko izobraževanje prve stopnje, vrste 16204, tj. visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja). Študijski program sodi po klasifikaciji KLASIUS-P na področje humanistike-tujih jezikov, specifično sodobne japonščine ter japonske kulture in književnosti.

Po klasifikaciji ISCED sodi študijski program Japonologija na področje humanističnih ved (22 - humanistične vede): proučevanje japonskega jezika in kulture. Sekundarno pa program sodi med družbene vede (31 - družbene vede), saj obravnava sodobno japonsko družbo tudi z ekonomskih, socioloških in antropoloških vidikov.

Po klasifikaciji Frascati sodi študijski program Japonologija na področje humanističnih ved, sekundarno pa program sodi med družbene vede, saj obravnava sodobno japonsko družbo tudi z ekonomskih, socioloških in antropoloških vidikov.

Razvrstitev v:
nacionalno ogrodje kvalifikacij: SOK 7, 
evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij: EOK 6,
evropsko ogrodje kvalifikacij EOVK Prva stopnja.

____________________________________________________________

____________________________________________________________

____________________________________________________________

13. Kratka predstavitev posameznih predmetov

1. LETNIK

Sodobna japonščina 1

Seznanitev s posebnostmi izgovarjave, z osnovnim besediščem (okrog 2000 besed), morfologijo in osnovami skladnje (najpogostejši stavčni vzorci sodobne govorne in pisne japonščine). Obvladanje izgovarjave, osnovnega besedišča, osnovnih stavčnih vzorcev (vključuje vse stavčne vzorce, ki so predpisani za znanje nivoja japonskega državnega izpita nihongo nōryoku shiken 4-kyū) ter osnov pisave sodobnega japonskega jezika.

Seznanjanje z ustrojem japonskega sistema pisave in njegovih treh podsistemov: zlogovnih pisav hiragane in katakane ter kitajskih pismenk, z njihovo zgradbo in mestom v sistemu japonskega pisnega jezika. Spoznavanje različnih metod latiničnega zapisovanja japonščine. Obvladanje prvih 400 kitajskih pismenk (kanji) z različnimi modalnostmi zapisa leksemov kitajskega in japonskega izvora.

Pri predavanju se študenti seznanijo s teoretičnimi osnovami, pri vajah sistematično vadijo in utrjujejo jezikovno znanje. Zaradi večje učinkovitosti vaje potekajo v več sklopih: a) uvajanje, b) utrjevanje, c) pisava in d) fonolaboratorij. Predmet se izvaja celoletno.

Uvod v vzhodnoazijske študije

Pregled osnovnih značilnosti Vzhodne Azije kot regije v celoti, od geografije, zgodovine, jezika, umetnosti, sodobne družbe, politike in ekonomije, filozofije do literature Vzhodne Azije; temelji metodike humanističnega raziskovanja; osnove, kritika in utemeljitev znanstvene metodologije in metodike, kritično razmišljanje o temeljni politični, ekonomski in etični problematiki medkulturnih raziskav, vloga orientalizma in evrocentrizma, prepoznavanje in kritično prevpraševanje orientalističnih diskurzov in evrocentričnih elementov znotraj sodobne teorije družboslovja in humanistike.

Zgodovina Vzhodne Azije

Specifika kulturno-zgodovinskega in družbenega razvoja Kitajske, prikaz formiranja Japonske kot politične in kulturne celote, poznavanje vzrokov pri oblikovanju vzhodnoazijskih civilizacijskih posebnosti, kritična obravnava tako ozkega evropskega kot tudi kitajskega zgodovinopisja, razumevanje dinamike v ozadju zgodovinskega razvoja, pomen kulturnih stikov med različnimi kulturnimi prostori.

2. LETNIK

Sodobna japonščina 2

Nadgrajevanje snovi iz 1. letnika na višji stopnji. Širjenje besedišča in zaklada pismenk, poznavanje fraz in idiomov, besedilne pragmatike konverzacije ter poznavanje sistema spoštljivega govora (keigo). Slovnične prvine se vadijo v kontekstu sodobnih tem, npr. življenje študentov na Japonskem, kulturne prireditve, poklic, tehnološki razvoj v sodobni družbi ipd.

Obvladanje aktivnega in pasivnega sporazumevanja o splošnih temah. Poznavanje japonske morfologije in glavnih pravil skladnje, glavnih stavčnih vzorcev, okoli 4000 besed, aktivno okrog 800 in pasivno okrog 1000 kitajskih pismenk (raven japonskega državnega izpita japonščine za tujce nihongo nōryoku shiken 3-kyū). Zaradi večje učinkovitosti vaje potekajo v več sklopih: a) uvajanje, b) utrjevanje in c) pisava.

Uvod v zgodovino Japonske 1

Geografske in podnebne determinante, poselitev, obdobje Jōmon in njegove značilnosti, vplivi s celine, obdobje Yayoi, obdobje Kofun in začetki geneze japonske etnije in državnosti, vpliv kitajskega modela, obdobje Asuka, obdobje Nara, črpanje iz kitajskih zgledov, obdobje Heian in indigenizacija institucij in kulture, prevlada Vzhoda in vojaštva, obdobje Kamakura, prestrukturiranje družbe in notranje vojne, obdobje Muromachi, prvi stiki z Zahodom, konsolidacija, obdobje Azuchi-Momoyama.

Uvod v zgodovino Japonske 2

Seznanitev s temeljnimi zgodovinskimi dogajanji na Japonskem, ki so določala razvoj od obdobja Edo do sodobnosti, in s tem poznavanje in razumevanje temeljnih dogajanj v japonski zgodovini. Vsebinski sklopi: centralistična država, obdobje Edo, njen notranji ustroj in zunanji stiki; obdobje Meiji in začetek modernizacije in kolonialne ekspanzije; Japonska kot azijska velesila do začetka 15-letne vojne: japonski imperializem in vojna v Aziji in na Pacifiku; poraz v drugi svetovni vojni in okupacija; družbeni in gospodarski preporod pod ameriškim pokroviteljstvom; obdobje visoke gospodarske rasti in notranjih protislovij; Japonska v recesiji in 90. leta.

Uvod v japonsko jezikoslovje 1

Sklop A- pisava: definicija pisave; vrste pisave: pleremska, cenemska; oris zgodovinskega razvoja pisave; oris zgodovinskega razvoja in principi zgradbe kitajskih pismenk; principi in oris zgodovinskega razvoja japonskih zlogovnih pisav.

Sklop B - glasoslovje: temeljni pojmi glasoslovja: glasovni aparat, glasovne enote, glasovni sistem, suprasegmentalne lastnosti; japonski glasovni sistem, japonske specifike (kratki in dolgi samoglasniki, sistem naglaševanja, protistava s slovenskim glasovnim sistemom).

3. LETNIK

Sodobna japonščina 3

Študenti poglobijo svoje razumevanje in obvladovanje sodobnega pisnega in govorjenega jezika na višji stopnji. Študentje poznajo širok spekter najpomembnejših stavčnih vzorcev, govornih in pisnih slogov oz. registrov sodobnega jezika, ki jih znajo uporabljati v ustreznih kontekstih, pasivno obvladajo 1450, od tega aktivno 1200 kitajskih pismenk, ter okoli 6000 najpogostejših besed. Dosežena raven ustreza 70 % ravni japonskega državnega izpita japonskega jezika za tujce nihongo nōryoku shiken 2-kyū. Zaradi večje učinkovitosti vaje potekajo v več sklopih: a) uvajanje, b) utrjevanje in c) strokovno pisanje, namenjeno branju in pisanju strokovnih besedil.

Diplomski seminar

Pridobitev specifičnih kompetenc s področja japonologije ob konkretnem projektnem delu - izdelavi metodološko neoporečne diplomske naloge. Seminar poteka kot samostojno delo na diplomskih projektih posameznih študentov, ob vodstvu in koordiniranju učitelja.

Diplomsko delo z zagovorom

Uporaba med študijem pridobljenega znanja pri obravnavi izbrane teme v diplomskem delu. Diplomsko delo se izdela pod mentorstvom izbranega učitelja. Delo vsebuje uvod, delovno hipotezo, pregled teoretičnih izhodišč, gradivo in metode za analizo, interpretacijo rezultatov, sklep, navedbo uporabljene literature in povzetek v japonščini. Glede na istočasno izvajane predmete se vsebine nalog navezujejo na manj zahtevna vprašanja iz japonskega jezikoslovja, literature, zgodovine in družboslovja. Delo je izdelano v slovenščini, s povzetkom v japonščini v obsegu 4 tipkane strani (3600-4800 japonskih znakov). Študentje predstavljajo napredovanje svojega dela v diplomskem seminarju. Študent pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo predstavi in zagovarja v japonskem jeziku v diplomskem seminarju.

____________________________________________________________

IZBIRNI PREDMETI

Azijske religije

Osnovne značilnosti najpomembnejših azijskih religij, umestitev religij v širši kontekst sociološkega razumevanja individualnega in družbenega pomena verovanja, primerjalna analiza evropskih in azijskih tradicij, poznavanje osnovnih idejnih diskurzov azijske tradicije in moderne, opredelitev specifike religioznih diskurzov, razumevanje in interpretacija različnih razlagalnih modelov in teoretskih pristopov k vprašanjem kulturne pogojenosti religij.

Japonska družba 1

Seznanitev s temeljnimi potezami in dinamiko japonskih družbenih pojavov z vidika sodobnega družboslovja. Orientalistični diskurz in Japonska; družba z vidika razredne razslojenosti ter generacijske in regionalne variabilnosti; vzgojno-izobraževalni sistem z vidika raznovrstnosti in invariantnosti; politika spolov in vloga družine; družbene manjšine, japonska identiteta in diskriminacija; dinamika javnega in zasebnega kot principa neformalne kontrole.

Japonska družba 2

Seznanitev s konkretnimi značilnostmi japonske družbe, potrebnimi za razumevanje družbe kot celote. Metodološko utemeljeno spoznavanje in razumevanje temeljnih značilnosti pojavov v japonski družbi, kot so mediji, masovna kultura, politična ekonomija, v kontekstu sorodnih pojavov v evropskih in ne-evropskih družbah. Pri predmetu se študenti seznanjajo z naslednjimi vsebinskimi sklopi: mediji, religioznost in popularna kultura; delodajalci in delavci: stratifikacija delodajalcev, glavne modalitete zaposlitve in njihovi socialni vplivi, organiziranje zaposlenih; politična ekonomija Japonske: trg, politika, interesi in distribucija moči; internacionalizacija japonske družbe in politika migracij.

Japonska glasba 1

Uvod v japonsko glasbo, njen zgodovinski razvoj in pomen v moderni Japonski.

Pregled tradicionalne japonske glasbe: verske glasbe, dvorne glasbe (gagaku), gledaliških oblik (nōgaku, bunraku, kabuki), glasbenih instrumentov (biwa, shakuhachi, koto, shamisen), ljudske in popularne glasbene umetnosti. Poudarek na razvoju japonske glasbe do obnove Meiji.

Japonska glasba 2

Poudarek na obdobju razvoja japonske glasbe od obnove Meiji naprej. Glavne značilnosti obdobij: od leta 1868 do leta 1945, obdobje od leta 1945 naprej, popularna glasba, tradicionalna glasba v 20. stoletju. Na primeru najpomembnejšega japonskega skladatelja 20. stoletja Tōruja Takemitsuja se študentje seznanijo z »dvojnostjo« - soobstojem japonske kot tudi zahodne glasbe, skozi katero se je razvila japonska sodobna glasba.

Japonska glasba 3

Uvod v japonsko avantgardno umetnost s poudarkom na umetniško gibanje Sōgetsu (1958-1971), ki je ključnega pomena za nadaljnji razvoj tako japonske glasbene kot drugih umetnosti. Opredelitev umetniškega gibanja Sōgetsu ter njegovega prostora SAC (Umetniški Center Sōgetsu); študentje spoznajo dela narejena pod okriljem centra, kot so filmska glasba, grafične partiture ter »hepeningi« v sodelovanju z danes priznanimi japonskimi umetniki, kot so med drugimi skladatelj Tōru Takemitsu, direktor centra Hiroshi Teshigahara, pisatelj Kōbō Abe, animator Yōji Kuri, grafični oblikovalec Kōhei Sugiura itd.

Japonska glasba 4

Študent obogati svoje znanje japonske glasbe s področja ljudske glasbe in njenega položaja v moderni Japonski. Poudarek na ljudski glasbi iz ene glasbeno najbogatejših regij na Japonskem – Gokayame. Opredelili bomo njeno zakladnico ljudskih pesmi ter prav tako ljudskih odrskih umetnosti, opirajoč se na prve znanstvene študije na področju ljudske glasbe. Vpogled v današnje stanje ljudskih pesmi ter oblik, v katerih se ljudsko blago ohranja oz. prenaša iz roda v rod.

Japonski jezik v praksi 1 (predmet lahko izberejo študenti, ki so izbrali dvodisciplinarna programa Japonologija in Kulture Vzhodne Azije, da nadoknadijo število KT predmetov Uvod v vzhodnoazijske študije in Zgodovina Vzhodne Azije, ki se v teh dveh programih podvajata)

Študenti praktično aplicirajo znanje japonskega jezika, ki se ga vzporedno učijo pri predmetu Sodobna japonščina 1. Vadijo branje in pisanje krajših besedil ter govorno nastopanje. V letnem semestru pripravijo in izvedejo nekajminutni govorni nastop v japonščini na temo po lastni izbiri.

Japonski jezik v praksi 2

Študenti praktično aplicirajo znanje japonskega jezika, ki se ga vzporedno učijo pri predmetu Sodobna japonščina 2. Vadijo branje in pisanje japonskih besedil, govorno nastopanje, intervjuvanje, debatiranje v japonščini. V letnem semestru izvedejo intervju v japonščini in ga izpišejo, pripravijo in izvedejo govorni nastop v japonščini na temo po lastni izbiri.

Korejska kultura

Predmet predstavlja študentom ključne značilnosti današnje korejske družbe in pop kulture, ki so potrebne za pravilno razumevanje Koreje in njene pozicije v svetu.

Poudarek na razmišljanju o znanju v kontekstu evropskih in neevropskih kultur ter o razumevanju posebnosti in univerzalnosti raziskanih pojavov. Na novo osvojene kompetence bodo povezali z učenjem o raznih aspektih današnje korejske kulture, med njimi so korejski pop, korejska drama, korejski filmi, vplivi globalnega trgovanja kulture na družbo.

Korejska pisava 1

Osnovno razumevanje sistema korejske fonetične pisave hangul; pisanje in branje hangula; osnovno razumevanje črkovanja v hangulu; osnovno razumevanje o besedilih v mešanem pisnem sistemu (korejščina s kitajskimi pismenkami); razumevanje osnovnih kitajskih pismenk; razumevanje osnovnega besedišča iz kitajskega jezika.

Korejska umetnost 1

Študent se seznani s tradicionalno umetnostjo Koreje: kovinsko delo, keramika in lakiranje; arhitektura z lesom, pagode in bivalna kultura; Gungjung jeongjae (pesmi in ples na dvoru); razvoj budističnega ritualnega plesa; Hyangak, domorodna glasba; Dangak, glasba dinastije Tang; Aak, konfucijanska ritualna glasba.

Korejska umetnost 2

Korejska moderna in sodobna umetnost: ovržena kolonialna modernost; širjenje mednarodnega modernizma; rekonstrukcija in povojna umetnost; umetniško gibanje monokrom; umetnost Minjung; korejska umetnost danes; čar mednarodne umetnosti; korejski sodobni umetniški film.

Medkulturna komunikacija (JLCC)

Štirje sklopi posebnih intenzivnih predavanj, video konferenc in e-učenja v angleškem jeziku. Predavajo učitelji s partnerskih univerz glavnega organizatorja, Univerze v Tsukubi.

Osnove medkulturne komunikacije I: Študenti kot bodoči člani globaliziranega sveta se učijo o svoji kulturi ter različnih načinih izmenjave v mednarodni skupnosti. Poudarek je na jeziku in kulturi z mednarodne perspektive.

Osnove medkulturne komunikacije II: Predavanja in razprave o japonskem načinu mišljenja in ravnanja z namenom, da bi razvili razumevanje osnovnih pojmov v medkulturni izmenjavi. Študent ima možnost zaigrati vlogo pogajalca v simulirani situaciji.

Uporabna teorija za medkulturno komunikacijo I: Tematika v okviru sodobne civilizacije: boljše razumevanje Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, analiza razvoja mednarodnih pogajanj ipd. Študenti se naučijo, kako se obnašati v situacijah dialoga in reševanja konfliktov.

Uporabna teorija za medkulturno komunikacijo II: Študenti osvojijo napredne strategije za mednarodno komunikacijo. Na simuliranem forumu Združenih narodov se naučijo praktične komunikacijske sposobnosti za pogajanja in oblikovanja soglasja.

Praksa - medkulturno posredovanje (JLCC)

1. študent se vključi v delo podjetja ali javne inštitucije v multikulturnem okolju.

2. Študent sodeluje z delavci v inštituciji ali samostojno opravlja delo, ki ga dobi od mentorja/organizatorja programa. Pri reševanju naloge dobi mentorjevo navodilo.

Timsko raziskovalno delo (JLCC)

Študent dela skupaj s študentom partnerjem z Univerze v Tsukubi. V paru se odločita za skupno raziskovalno temo. V obdobju enega leta delata na izbrani temi, redno poročata o poteku skupne raziskave in na koncu enoletnega obdobja pripravita končno poročilo. Vsak študent gre na študijsko bivanje na partnerski univerzi za mesec dni, da bi laže delal na raziskovalnem projektu.

Uvod v budistično umetnost in ikonografijo

Študentje in študentke se bodo najprej seznanili z nekaterimi najbolj osnovnimi načeli budizma v njegovi primarni obliki na indijski podcelini, s prvotnimi umetniškimi deli, predvsem s področja kiparstva in arhitekture. Nato bodo sledili širitvi budizma v ostale azijske dežele in se seznanili z osnovnimi deli budistične umetnosti, ki je zaradi prilagoditev na nova družbenokulturna okolja nastajala v vedno novih razsežnostih in drugačnih oblikah. Študentje in študentke bodo dobili geografski, kronološki, zgodovinski in umetniški pregled glavnih regij in obdobij, kjer je budizem nastal in kamor se je širil. Kronološko in geografsko bo predmet zajemal obdobje od 6. stoletja p.n.št. (začetek budizma v severni Indiji) do sredine 19. stoletja n.št., oz. umetniško dejavnost himalajske regije, dežel jugovzhodne Azije in novejšo budistično umetnost Japonske in Koreje.

Uvod v japonsko jezikoslovje 2

Pregleden prikaz osnovne zgradbe japonščine od morfologije preko ravni stavka oz. povedi do besedilne ravni: besedne vrste in njihove značilnosti; skladnja (struktura povedka in aktantov, način, vid in čas, modalnost, besedilni členki, evidencialnost); temelji besediloslovja japonščine (besedilni členki, kohezijske strukture); temelji pragmatike (spoštljivi govor, moški in ženski govor). Cilj predmeta je sistematizirati slovnično znanje, ki ga študentje pridobijo pri predmetih “Sodobna japonščina I” in “Sodobna japonščina II”. Študenti spoznajo delovanje vseh pomembnejših slovničnih struktur v jeziku, tako na ravni stavka/povedi kot na makroskopski ravni dogajanj v jeziku: besedilni in družbeni kontekst sporočanja; pragmatika besedila in sporočanja ter spoštljivost.

Uvod v japonsko kaligrafijo

Študenti spoznajo osnove japonske kaligrafije, glavne rokopisne sloge (kaisho, gyōsho, sōsho, reisho, tensho), posamezne tipe potez (hane, tome, harai idr.) ter njihove oblikovne značilnosti. Vadijo pisanje kratkih japonskih besedil s svinčnikom in čopičem. Poznajo oris zgodovine kaligrafije kot umetnosti na Japonskem.

Uvod v japonsko književnost 1

Predstavitev razvoja japonske književnosti od začetkov do danes. Poudarek na poznavanju in razumevanju glavnih tokov, ki so oblikovali japonsko književnost, avtorjev in del, ter na razumevanju družbenega ozadja teh dogajanj. Spoznavanje reprezentativnih odlomkov sodobnih del v izvirniku.

Centralizacija Japonske in začetki pismenosti, vpliv kitajskega kulturnega kroga, obdobje Nara: budizem, cesarske kronike, indigena književnost (Man'yōshū, prva proza), razcvet in zaton dvora v obdobju Heian (dnevniki, pojav romana, pripovedna dela setsuwa, cesarske antologije pesmi), vzpon vojaštva in nove literarne oblike v obdobju Kamakura, pojav gledališča in novih oblik poezije v obdobju Muromachi, konsolidacija v obdobju Edo in pojav meščanske književnosti, odprtje zunanjemu svetu in obnova Meiji - konec klasične književnosti, vloga literature pri nastanku "nacionalnega jezika" in novi tokovi na prelomu iz 19. v 20. stoletje; literatura pod pritiskom militarizacije - od puroretaria bungaku do nacionalizma; povojno obdobje demokracije in ponovni razcvet; postindustrijska družba in avtorji zadnje četrtine 20. stoletja.

Uvod v japonsko književnost 2

Branje odlomkov iz del obdobja Nara (Kojiki, Nihonshoki, Man'yōshū), obdobja Heian (Kokinshū, Taketori monogatari, Genji monogatari), obdobja Kamakura (Heike monogatari, Tsurezuregusa), obdobja Edo (avtorji Ueda Akinari, Kobayashi Issa, Matsuo Bashō, Ihara Saikaku), obdobja Meiji (Natsume Sōseki, Masaoka Shiki, Futabatei Shimei, Mori Ōgai) in sodobnih del (Shiga Naoya, Akutagawa Ryūnosuke, Shimazaki Toson, Yosano Akiko, Tanizaki Jun'ichirō, Miyazawa Kenji, Abe Kōbō, Mishima Yukio, Kawabata Yasunari, Ōe Kenzaburō, Inoue Hisashi, Murakami Haruki, Murakami Ryū, Yoshimoto Banana) ter drugih del v dogovoru med predavateljem in študenti. Podrobno poznavanje glavnih del reprezentativnih japonskih avtorjev skozi zgodovino, ob poznavanju družbenega in kulturnega ozadja, v katerem so dela nastala. Umestitev obravnavanih besedil v širši japonski kulturno-družbeni kontekst ter v svetovne literarne tokove. Analiza, interpretacija in vrednotenje prebranih besedil v japonskem jeziku.

Razpoložljivost predmetov za ostale študijske programe

Predmete lahko vpišejo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, če izpolnjujejo pogoje za poslušanje posameznega predmeta, ki so navedeni v učnih načrtih.

PriponkaVelikost
jpn1std_predmetnik_2014-01-09.pdf120.6 KB