Prvostopenjski dvodisciplinarni program KULTURE VZHODNE AZIJE - od 2015/16

Prvostopenjski dvodisciplinarni program KULTURE VZHODNE AZIJE UL FF, ki velja za generacije vpisanih od oktobra 2015 dalje.

____________________________________________________________

1. Podatki o študijskem programu

Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Kulture Vzhodne Azije traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 90 kreditnih točk.

Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant, je diplomirani kulturolog Vzhodne Azije in ... (UN) oz. diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije in ... (UN), pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline. Krajšava naslova: dipl. kult. Vzh. Azije (UN) in ...

Program se deli na smer Koreanistika in smer Sinologija (od oktobra 2015 dalje).

____________________________________________________________

2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Temeljni cilji programa so nuditi diplomantom in diplomantkam sposobnost razumevanja kulturnih različnosti in s tem preseganje kulturno pogojenih posploševanj, s čimer bi se bili sposobni izogniti enostavnemu prevzemanju uveljavljenih modelov iz drugih kultur in evropocentričnemu ocenjevanju. Študentu in študentkam omogoči, da si pridobijo osnovno poznavanje jezika obravnavane regije ter splošno poznavanje kulturoloških vsebin, povezanih z odgovarjajočim kulturno-civilizacijskim prostorom.

Splošne kompetence: temeljno metodološko, družboslovno-humanistično in kulturološko znanje ter osnovne veščine znanstveno-raziskovalnega dela, kar jim omogoča nadaljnje in bolj poglobljeno raziskovanje izbranega področja, kakor tudi tvorno vključevanje v razne dejavnosti povezane z njim. Pridobljene kompetence so:

• sposobnost razumevanja kulturno civilizacijskih posebnosti in različnosti

• sposobnost kritičnega ocenjevanja medkulturnih besedil

• sintetično in analitično mišljenje

• poznavanje širokega spektra raziskovalnih metod

• sposobnost reflektiranega pisanja o izbranih kulturno-družbenih temah iz izbranih področij

• sposobnost za opravljanje samostojnega in timskega raziskovalnega in/ali aplikativnega dela na izbrano temo

• sposobnost prenosa znanj v vsakdanjo prakso

• sposobnost predstavitve rezultatov raziskovanj v ustni in pisni obliki

• sposobnost konstruktivnega in reflektiranega dela in delovanja v multikulturnem okolju

• sposobnost samostojnega nastopanja v ustreznem azijskem okolju ter kritičnega obravnavanja pojavov, ki izhajajo iz obravnavanega okolja

• sposobnost komuniciranja in kulturnega posredovanja med subjekti iz različnih okolij ter pomoč pri premagovanju medkulturnih razlik

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

• poznavanje enega od azijskih jezikov (kitajskega, japonskega ali korejskega)

• poznavanje specifičnih metod medkulturnih raziskav

• poznavanje raznolikosti regije

• poznavanje zgodovinskega in znanstvenega razvoja vede in njenih komponent povezanih z regijo

• poznavanje družbene in kulturne zgodovine obravnavane regije

• poznavanje različnih teoretičnih pogledov na zgodovinsko, kulturno, umetnostno, filozofsko, politično in ekonomsko znanost obravnavane regije

• razumevanje spreminjajočih se in protislovnih odnosov med raznimi oblikami družbenih, kulturnih in drugih dejavnosti

• sposobnost branja, razumevanja in interpretacije virov iz znanstvene literature

• sposobnost inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter obravnavanja posameznih problemskih sklopov

____________________________________________________________

3 Predmetnik študijskega programa s predvidenimi nosilci predmetov

Število ur predavanj (P), seminarjev (S), vaj (V) za predmete po semestrih s številom kontaktnih ur (KU) in kreditnimi točkami (KT). Predmetnika veljata za generacije, ki se vpišejo od oktobra 2015 dalje.

Predmetnik smeri Koreanistika 

Predmetnik smeri Sinologija

Strokovni izbirni predmeti so izbirni predmeti, ki jih ponuja Oddelek za azijske študije in se spreminjajo glede na specializacije vsakokratnih predavateljev. Zaradi večje prožnosti pri izbirnosti so (poleg navedenih) strokovni izbirni tudi vsi predmeti na akreditiranih dodiplomskih programih, ki jih ponuja Oddelek za azijske študije, vključno s tistimi, ki so eksplicitno ponujeni kot izbirni predmeti. To vsakemu posameznemu študentu omogoča, da dodatno pridobiva vedenja s področij, ki ga zanimajo ob osnovnem študiju, in ki mu pri tem študiju koristijo. Možnost poslušanja posameznega predmeta je odvisna od predhodnih pogojev, ki so navedeni v študijskih programih za vsak predmet posebej.

Poleg izbirnih predmetov, ki so navedeni v tabeli in jih ponuja Oddelek za azijske študije, lahko študenti svoje strokovne izbirne predmete izberejo tudi med naslednjimi predmeti, ki jih ponujajo drugi oddelki Filozofske fakultete:

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo: Etnologija Azije

Oddelek za filozofijo: Azijske filozofije I, Azijske filozofije II

Oddelek za geografijo: Geografija Azije

Splošni izbirni predmeti so predmeti znotraj ali izven univerze in jih študenti sami svobodno izberejo.

P = predavanje
S = seminar
LV = lektorske vaje
KT = kreditne točke
KU = kontaktne ure
ŠO = ure študijskih obveznosti

Opomba: ŠO (študentske obveznosti) so preračunane po oceni 1KT=30 ur ŠO. Odnos KT in KU se od predmeta do predmeta lahko razlikuje, ker odraža zahtevo po večjem ali manjšem številu KU za dosego istega cilja. Vrednotenje v KT in ŠO odraža celotno obremenitev študenta.

____________________________________________________________

4. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Predvideno število študijskih mest: 15 rednih in 5 izrednih študijskih mest na smeri Koreanistika ter 15 rednih in 5 izrednih študijskih mest na smeri Sinologija.

Pogoji za vpis na ta študijski program so določeni v skladu s členi 38, 38b in 41 Zakona o visokem šolstvu RS. V študijski program se lahko vpiše,
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program,
d) kdor je uspešno opravil enakovredno izobraževanje v tujini.
Kriterij za izbiro kandidatov je uspeh na maturi oz. zaključnem izpitu 60%, uspeh v 4. letniku srednje šole 20% in uspeh v 3. letniku srednje šole 20%.

____________________________________________________________

5. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Priznavajo se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, pri čemer se upoštevajo spričevala in druge listine, ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov ter znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem, ter se upoštevajo ustrezne delovne izkušnje. Postopek priznavanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti je v celoti usklajen s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetem 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani.

____________________________________________________________

6. Načini ocenjevanja

Izpitni režim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, proseminarske in seminarske naloge, projektne naloge, portfolio in drugo.

Načini ocenjevanja oziroma načini preverjanja znanja so določeni za vsak predmet posebej v učnih načrtih

Ocenjevalna lestvica:

10 - (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 - (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 - (prav dobro: solidni rezultati),
7 - (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),
6 - (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),
5 - 1 - (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

____________________________________________________________

7. Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik – Pogoji za napredovanje po študijskem programu so usklajeni s 151. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Za prehod v drugi letnik programa mora študent opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetniki dveh dvodisciplinarnih programov (54 od 60 KT) za posamezni letnik. Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega dvodisciplinarnega študijskega programa mora študent opraviti študijske obveznosti za 2. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetniki (54 KT od 60 KT) 2. letnika, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik (sklep, sprejet na 42. seji senata FF z dne 13.2.2013).

Pogoji za ponavljanje letnika – Pogoji za ponavljanje letnika (obveznosti v odstotkih) so enaki kot na vseh ostalih študijskih programih Filozofske fakultete (enotna vsefakultetna ureditev), t.j. opravljenih 25% KT posameznega letnika.

Študentom med študijem svetujejo in jih usmerjajo sodelavci oddelka AŠ.

____________________________________________________________

8. Prehodi med študijskimi programi

Prehajanje med programi je opredeljeno v skladu s 181.-189. členom Statuta Univerze v Ljubljani in Merili za prehode med študijskimi programi (Ur.l. RS, št.45/94). Prehodi med programi pomenijo prehode med programi iste stopnje. Pri tem se upoštevajo določila Filozofske fakultete, po katerih je možen prehod z dvodisciplinarnega programa na enodisciplinarni program iste stroke (kjer sta taka programa predvidena). Prehod je možen tudi iz kateregakoli drugega prvostopenjskega študijskega programa. Pri prehodu na univerzitetni študijski program prve stopnje Senat Filozofske fakultete glede na opravljene obveznosti predpiše ustrezne diferencialne izpite. Obratni prehod (z enodisciplinarnega na dvodisciplinarni program) ni možen zaradi nujnosti razvrščanja na drug izbran dvodisciplinarni program.

Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Filozofske fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.

Prehajanje na prvostopenjski univerzitetni študijski program je možno:

a. iz starega UN študijskega programa v istovrstni prenovljen prvostopenjski bolonjski UN študijski program

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

b. iz prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

c. iz prvostopenjskih visokošolskih strokovnih študijskih programov

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

d. Prehodi iz višješolskih študijskih programov: prvostopenjski univerzitetni študijski programi ne predvidevajo te možnosti.

____________________________________________________________

9. Način izvajanja študija

Študijski program se izvaja kot program rednega študija. Za študente izrednega študija (največ 5 na leto) se izvajajo individualne konzultacije.

____________________________________________________________

10. Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje dvodisciplinarnega študija mora študent oz. študentka opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko je študent na obeh izbranih disciplinah opravil vse obveznosti, kot jih določata študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

Način diplomiranja (za generacije, ki se vpišejo od oktobra 2015 dalje): samostojna izdelava diplomske naloge pod mentorstvom izbranega predavatelja in zagovor diplomskega dela – skupaj 6 KT.

____________________________________________________________

11. Mobilnost

Mednarodno mobilnost študentov na Oddelku za azijske študije načrtuje koordinator za mednarodno sodelovanje skupaj z ostalimi učitelji. Mobilnost omogočajo štipendije po medfakultetnih in meduniverzitetnih ter meddržavnih bilateralnih sporazumih, ki praviloma krijejo vse stroške študija in nastanitve, v nekaterih primerih pa tudi poti. Ker druge univerze v Sloveniji ne izvajajo sorodnih programov, poteka mobilnost izključno v tujino, predvsem na univerze na Japonskem, Kitajskem, Tajvanu in Koreji. Mobilnost se izvaja v 2. in 3. letniku 1. stopnje. V prvem letniku se izvajajo le krajše, nekajtedenske mobilnosti, praviloma v času počitnic.

Obveznosti opravljene v okvirih mobilnosti se priznajo po dogovoru z oddelčnim koordinatorjem, ki se posvetuje z ostalimi učitelji. V okvirih programov Erasmus in Erasmus Mundus sta osnova za priznavanje obveznosti študijski sporazum (»Learning Agreement«) in potrdilo o opravljenih obveznostih (»Transcript of records«), ki omogočata priznanje obveznosti v celoti. Pri ostalih mobilnostih se upošteva potrdilo gostujoče univerze o opravljenih obveznostih ter vsebinski obseg posameznega opravljenega predmeta, pri tem se priznajo vse opravljene obveznosti, ki vsebinsko odgovarjajo delu študijskega programa Kulture Vzhodne Azije.

Informacije o možnostih študija v tujini so študentom programa Kulture Vzhodne Azije dostopne na oddelčni spletni strani [http://aas.ff.uni-lj.si/studij-v-tujini/studij-v-tujini], razpisi in druge informacije pa se sproti razpošiljajo študentom tudi preko elektronskega foruma [http://e-ucenje.ff.uni-lj.si/course/view.php?id=975].

V okviru sklenjenih sporazumov gre vsako leto 6 do 9 študentov na semestrsko izmenjavo na partnersko univerzo v Koreji (Hankuk University of Foreign Studies (Seoul) 2-3 študenti na semester, Chung-Ang University (Seoul) 2-3 študenti na semester, University of Seoul (Seoul), 2-3 študenti na semester). Korejska vlada preko Državnega inštituta za mednarodno izobraževanje nudi tri štipendije za podiplomski študij študentom iz Slovenije (trenutno se študij koreanistike v Sloveniji izvaja samo na UL). Nekaj diplomantov tega programa trenutno nadaljuje študija na drugi stopnji v Koreji s pomočjo teh štipendij.

Za študente sinologije so razne možnosti: na različne kitajske univerze (štipendije kitajskega Ministrstva za izobraževanje) grejo 3 – 4 dodiplomski študenti, po 1 podiplomski študent (vsak eno leto) na Shanghai Institut of Foreign Trade in različne kitajske univerze; s pomočjo štipendij Konfucijskega inštituta gredo študenti na letne, semestrske ter poletne krajše mobilnosti. Na različne tajvanske univerze gredo s štipendijo Minstrstva za izobraževanje po 2 dodiplomska študenta (vsak eno leto), 1 podiplomski študent (3 leta za čas trajanja študija).

Razpis za izmenjave Erasmus objavi Mednarodna pisarna FF enkrat do dvakrat letno, nanj se kandidati prijavijo na svojem oddelku, ki na podlagi oddelčnih kriterijev izbere primerne kandidate in prijave le-teh posreduje Mednarodni pisarni FF v nadaljnjo obravnavo.

____________________________________________________________

12. Študijsko področje in razvrstitev v ogrodja klasifikacij

Program je del temeljnega stopenjskega izpbraževanja. Študijski program Kulture Vzhodne Azije se po lestvici KLASIUS-SRV uvršča na 6. raven, tj. visokošolsko izobraževanje, in sicer v podraven 162 (6/2), tj. visokošolsko izobraževanje prve stopnje, vrste 16204, tj. visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja). Študijski program sodi po klasifikaciji KLASIUS-P na področje humanistike-tujih jezikov.

Po klasifikaciji ISCED sodi študijski program Kulture Vzhodne Azije na področje humanističnih ved (22 - humanistične vede): na smeri Koreanistika proučevanje korejskega jezika in kulture, na smeri Sinologija pa kitajskega jezika in kulture. Sekundarno pa program sodi med družbene vede (31 - družbene vede), saj obravnava sodobno kitajsko oz. korejsko družbo tudi z ekonomskih, socioloških in antropoloških vidikov.

Po klasifikaciji Frascati sodi študijski program Kulture Vzhodne Azije na področje humanističnih ved (na smeri Koreanistika proučevanje korejskega jezika in kulture, na smeri Sinologija pa kitajskega jezika in kulture), sekundarno pa program sodi med družbene vede, saj obravnava sodobno kitajsko oz. korejsko družbo tudi z ekonomskih, socioloških in antropoloških vidikov.

Razvrstitev v:
nacionalno ogrodje kvalifikacij: SOK 7,
evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij: EOK 6,
evropsko ogrodje kvalifikacij EOVK Prva stopnja.

____________________________________________________________

____________________________________________________________

11. Kratka predstavitev posameznih predmetov

Azijske religije (3KT)

Osnovne značilnosti najpomembnejših azijskih religij, umestitev religij v širši kontekst sociološkega razumevanja individualnega in družbenega pomena verovanja, primerjalna analiza evropskih in azijskih tradicij, poznavanje osnovnih idejnih diskurzov azijske tradicije in moderne, opredelitev specifike religioznih diskurzov, razumevanje in interpretacija različnih razlagalnih modelov in teoretskih pristopov k vprašanjem kulturne pogojenosti religij.

Butoh in sodobna vzhodnoazijska kultura (6 KT)

Nastanek in razvoj plesa butoh in njegov pomen v kontekstu sodobnih vzhodnoazijskih družb; pregled razvoja sodobne gledališke in plesne umetnosti v Vzhodni Aziji; zgodovina gledališča No in pekinške opere; sodobne teorije realnosti in fikcije, specifika vzhodnoazijske epistemologije telesa; osnove plesa butoh kot specifične izrazne umetnosti.

Diplomski seminar - koreanistika (3 KT)

Seminar poteka kot samostojno delo na diplomskih projektih posameznih študentov, ob vodstvu in koordiniranju učitelja. Študentje predstavljajo napredovanje svojih projektov na seminarskih urah. Glede na istočasno izvajane predmete, se vsebine diplomskih projektov navezujejo na manj zahtevna vprašanja iz korejskega jezikoslovja, literature, zgodovine in družboslovja.

Fonetika korejščine 1 (3 KT)

Razumevanje in raba osnovnih stavčnih vzorcev, osnovnih členkov in veznikov, oblik najbolj pogostih glagolov in pridevnikov glede na čas pritrdilnega ali nikalnega stavka. Pravilna izgovorjava samoglasnikov in soglasnikov. Ločena izgovorjava osnovnih glasov. Dialogi z enostavnimi stavčnimi vzorci, v katerih so osnovne fraze. Postavljanje enostavnih vprašanj. Odgovarjanje na enostavna vprašanja. Slušno razumevanje dialogov o vsakdanjih situacijah.

Fonetika korejščine 2 (3 KT)

Razumevanje in raba osnovnih stavčnih vzorcev, osnovnih členkov in veznikov ter najbolj pogostih glagolskih in pridevniških oblik glede na čas, trdilnega in nikalnega stavka. Pravilna tvorba korejskih samoglasnikov soglasnikov. Dialogi, v katerih se uporabljajo poznane fraze in osnovne stavčne strukture. Tvorba enostavnih vprašanj. Takojšnje odgovarjanje na enostavna vprašanja. Slušno razumevanje dialogov o vsakdanjih in posebnih tematikah.

Izbrana poglavja iz kitajske družbe (3 KT)

Analiza izbranih tematik, ki s sociološkega in antropološkega vidika obravnavajo temeljne družbene kategorije in koncepte tako v historičnem kot sodobnem vidiku. Koncepcije posameznika, družine in sorodstva. Rituali ob smrti in čaščenje prednikov. Družbena razslojenost. Urbano-ruralno. Etnična, jezikovna in religiozna raznolikost. Spol in spolnost.

Izbrana poglavja iz kitajske kulture (6 KT)

Različne specializirane teme iz kitajske kulture, ki bodo predstavljale nadgradnjo znanj, pridobljenih pri ostalih kulturoloških predmetih na dodiplomskem študiju. Izbira tem se vsako leto spreminja in je odvisna od specializacij vsakokratnih gostujočih predavateljev in drugih, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta.

Izbrana poglavja iz tajvanskih študij (6 KT)

Zgodovinski razvoj, politični in ekonomski sistem, sociološke osnove tajvanske družbe, tajvanska književnost, tajvanski mediji, glasba in film, tradicionalne religije, običaji in rituali, ljudska kulturna dediščina (legende, pesmi ter zgodbe), tajvanska antropologija (predvsem predstavitev staroselskih plemen, ki predstavljajo etnične manjšine) in turizem. Vsak tematski sklop predstavlja določeno izbrano poglavje. V okviru vsakega tematskega sklopa se obravnava ustrezno besedilo, zapisano v tradicionalnih pismenkah. Pomemben vsebinski poudarek bo tudi na razjasnitvi pojmov, povezanih s kulturnimi, etničnimi in nacionalnimi konotacijami pojmov kitajske kulture in kitajske kulturne identitete.

Izbrana poglavja iz tradicije in moderne (6 KT)

Različne specializirane teme iz kitajske zgodovine, umetnosti, literature in filozofije, ki bodo predstavljale nadgradnjo znanj, pridobljenih pri ostalih kulturoloških predmetih na dodiplomskem študiju. Izbira tem se vsako leto spreminja in je odvisna od specializacij vsakokratnih gostujočih predavateljev in drugih, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta.

Jezikovne tehnologije (6 KT)

Namestitev in uporaba programov za vnose pismenk, različni načini vnosa pismenk (pinyin, shuangpin, zhuyin, wubi, primer standardni pinyin, sistem petih potez etc), jezikovna orodja, korpusi besedil, sistemi in nabori kodiranja kitajske pisave, slovarji, prevajalniki

Kitajska filozofija (6 KT)

Posebnosti diskurzov kitajske idejne tradicije, tradicionalni koncepti in specifika kategorialnega aparata kitajske filozofije, pregled razvoja kitajske filozofske misli od obdobja antike do pričetka kitajske novoveške miselnosti, poudarek na poznavanju in razumevanju aksioloških, logičnih in aksioloških elementov starokitajske tradicije.

Kitajska kaligrafija (6 KT)

Temeljne kaligrafske osnove, njihove oblikovne in estetske značilnosti, razvijanje sposobnosti pisanja kitajskih pismenk, razumevanje osnovnih kaligrafskih tendenc, povezovanje kaligrafije z zgodovino, filozofijo, naravo, umetnostjo, slikarstvom in z ostalimi družbeno-političnimi področji.

Kitajska literatura (6 KT)

Razvoj kitajske književnosti od začetkov do vključno 19. stoletja, osrednji avtorji in temeljna dela klasične kitajske književnosti, posebnosti kitajske literarne tradicije, primerjava z zgodovinskimi, družbeno-političnimi, kulturno-umetniškimi in filozofsko-religioznimi konteksti; branje literarnih besedil v izvirniku in njihova analiza.

Kitajska umetnost (6 KT)

Kitajska tradicionalna umetnost, moderna in sodobna umetnost, posebnosti kitajske umetnosti ter njena refleksija znotraj posameznih družbeno-kulturnih pojavov kitajskega prostora, vzročne povezave in primerjava z ostalimi civilizacijami, idejna tradicija in tradicionalni koncepti kitajske družbene ideologije in filozofije, umetnost bronastih in ostalih izdelkov zgodnjega obdobja, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, umetnost vrtov, umetnost porcelanastih izdelkov, obrtna umetnost.

Korejska kultura (3 KT)

Predmet predstavlja študentom ključne značilnosti današnje korejske družbe in pop kulture, ki so potrebne za pravilno razumevanje Koreje in njene pozicije v svetu.

Korejska književnost: branje originalnih besedil (3 KT)

Študenti berejo in analizirajo izbrana besedila iz korejske književnosti. Učijo se o korejski književnosti v korejskem jeziku. Osvojijo znanje o zgodovini korejske književnosti, terminologije in teorij žanrov, Soseol, Si, Sizo in Soopil. Študenti razvijejo svoje ideje o pomenu korejske literature v sodobni korejski in globalni družbi.

Korejska družba (3 KT)

Predmet ima namen predstaviti študentom ključne značilnosti korejske družbe in korejske mentalitete, ki so potrebne za razumevanje pozicije Koreje v lokalnem in globalnem kontekstu. Novo znanje je povezano z metodološko osnovanim učenjem o raznih aspektih korejske družbe, npr. družbenega sistema, medijev, korejske kulture, vpliva globalnega trgovanja na družbo.

Korejska pisava 1 (3 KT)

Osnovno razumevanje sistema korejske fonetične pisave hangul; pisanje in branje hangula; osnovno razumevanje črkovanja v hangulu; osnovno razumevanje o besedilih v mešanem pisnem sistemu (korejščina s kitajskimi pismenkami); razumevanje osnovnih kitajskih pismenk; razumevanje osnovnega besedišča iz kitajskega jezika.

Korejska pisava 2 (3 KT)

Razumevanje korejske abecede „hangul“ in črkovanje v hangulu; razumevanje mešanega pisnega sistema s kitajskimi pismenkami; razumevanje kitajskih pismenk; razumevanje kitajskega besedišča; osnovno razumevanje izposojenih sistemov pisave v zgodovini korejskega jezika: „idu“, „kugyol“, „hyagga“.

Korejska tradicija in moderna (3 KT)

Predmet predstavlja študentom ključne značilnosti korejske moderne in korejske tradicije, ki so potrebne za razumevanje pozicije Koreje v širšem globalnem kontekstu. Novo znanje je povezano z metodološko osnovanim učenjem o različnih vidikih Korejske modernosti, med njimi npr. družbeni sistem, pop kultura, mediji, Korejska moderna kultura, vpliv azijske modernosti.

Korejska umetnost 1 (3 KT)

Tradicionalna umetnost Koreje: kovinsko delo, keramika in lakiranje; arhitektura z lesom, pagode in habitacije Gungjung jeongjae (pesmi in ples na dvoru); razvoj budističnih ritualov in ples Hyangak, domorodna glasba; Dangak, glasba dinastije Tang; Aak, konfucijanska ritualna glasba.

Korejska umetnost 2 (3 KT)

Korejska moderna in sodobna umetnost, ovržena kolonialna modernost, širjenje mednarodnega modernizma, rekonstrukcija in povojna umetnost, gibanje monokrom umetnosti, umetnost Minjung, korejska umetnost danes, mednarodne razsežnosti umetnosti, korejski sodobni film.

Korejsko jezikoslovje (3 KT)

Glasovni sistem korejščine; besedotvorje korejščine; stavčne strukture in izbor udeleženske vloge v korejščini; skladnja (čas, aspekt, modalnost, negacija, spremembe besednega reda in informacije) v korejščini; različni nivoji jezika in vljudnosti v korejščini.

Kultura islama (6 KT)

Islam kot religija in način življenja, Koran in Hadisi kot vira pravne ureditve islamske družbe, definicija in opredelitev boga, verske dolžnosti in običaji, etika v islamu, pomen družbe in znanosti, sufizem, “orientalizem”, definicija spolov v islamski tradiciji, ideološke projekcije: “položaj ženske v islamu”, elementi materialne kulture: opredelitev pojma umetnost, pomen umetniške panoge, prostor intimnega in prostor javnega, organizacija bivalnega prostora, ikonologija: produkcija oblik, vrednotenje, pomen, mutacije in aplikacije, funkcija in pomen arabske pisave v islamski kulturi, razvoj in pomen kaligrafije, verbalni jezik in medkulturna interpretacija.

Metodološki seminar za diplomsko delo - smer sinologija (3 KT)

Usposabljanje za izdelavo sinološke diplomske naloge, specifično metodološko znanje, poznavanje teoretskih posebnosti in praktične aplikacije metod in kategorialnega aparata, usmerjanje v kritično interpretacijo primarnih virov ter sekundarne literature, umeščanje vsebine in metod uporabljene literature v sociokulturne kontekste tradicionalne in sodobne Kitajske.

Moderna Kitajska (6 KT)

Posebnosti kitajske percepcije evropskih prodiranj ter metodološka vprašanja pri obravnavi sodobne zgodovine. Teorija zakonitosti kitajske zgodovine je postavljen na preizkušnjo: kategorija civilizacije v odnosu do razvoja in napredka. Metodološki pristop kombinira prvine tradicionalnih vzorcev kitajskega in evropskega zgodovinopisja in se izogiba izključnemu vrednotenju kvantitativnih oziroma materialnih kriterijev (povezava z novejšo antropologijo, upoštevanje posebnosti notranje integritete obravnavanih kulturno-civilizacijskih območij, itd). Pregled najpomembnejših zgodovinskih dogajanj in njihov pomen v kontekstu postopne modernizacije Kitajske.

Moderni teoretski diskurzi (3 KT)

Vsebina predmeta se podaja na osnovi poznavanja vseh vplivnih filozofskih šol kitajske tradicije in idejnega razvoja njihovih osrednjih predstavnikov, kot tudi poznavanje metodološke specifike kitajske teoretske misli. Pri tem je poudarek na razumevanju konceptov imanentne metafizike, načela komplementarnosti, strukturne povezanosti narave in družbe, ter prehoda od holističnih diskurzov k zametkom dualistične misli. Poudarek je na posebnih elementih, ki so merodajno opredeljevali razvoj kitajske teoretske misli v obdobju modernizacije. Tukaj gre za vplive zahodnih teoretskih diskurzov in za poskuse sinteze le-teh s kitajsko idejno tradicijo.

Položaj in vloga Tajvana v mednarodni skupnosti (6 KT)

Študentje in študentke se bodo najprej seznanili z zgodovinskimi, geopolitičnimi in kulturnimi posebnostmi Tajvana. Vsebina bo osredotočena zlasti na relacije med otoškim in celinskim delom širše kitajske regije, tako v preteklem obdobju zgodovinskega razvoja, kot tudi v sodobnem kontekstu. Poznavanje strukturnih, kot tudi konkretnih implikacij teh kompleksnih odnosov je nujno za širše in bolj poglobljeno razumevanje kitajske kulturno – jezikovne regije in zato predstavlja pomemben vidik splošnega sinološkega znanja.

Posebna poglavja iz kitajske filozofije (6 KT)

Poznavanje osnove specifičnega strukturalizma, ki se je na Kitajskem razvil na pragu 20. stoletja, in katerega korenine segajo v 14. stoletje, torej v začetek kitajskega Novega veka. Tako antična, kot tudi sodobna kitajska besedila se obravnavajo predvsem v luči relacijske epistemologije, ki je povezana s specifičnim kitajskim strukturalizmom, v katerem je odnos (relacija) jedro spoznanja. Pri tem je pomembno, da se osvoji sposobnost komparativne analize ter evalvacije različnih epistemoloških, etičnih, ontoloških, logičnih in lingvistično – filozofskih sistemov.

Razvoj kitajske pisave (6 KT)

Uvid v ustroj in smiselno strukturo kitajskih pismenk, razlaga razvoja pisave, posamezni tipi kitajskih pismenk, etimološka analiza pismenk, primerjave starih in sodobnih oblik pismenk in analiza napak, evolucija pomenov posameznih pismenk

Sodobna kitajska politika in gospodarstvo (3 KT)

V prvem sklopu sledi razlaga političnega sistema v LR Kitajski in različic v Honkongu in na Tajvanu z opisom razvoja sedanjih institucij in političnih organizacij; predstavi delovanje državne uprave tako na centralnem kot na lokalnem nivoju, notranje politično problematiko ter glavne usmeritve in prioritete kitajske zunanje politike. V drugem sklopu je nato zajeta predstavitev povojnega gospodarskega razvoja, gospodarskega sistema z oblikami lastništva, upravljanja ter poslovnih navad in sodelovanja s tujino. Razlago dopolnjuje branje tekstov, povezanih z obravnavano sistemsko problematiko in z aktualnimi temami, ki se navezujejo nanjo ter analiza specifičnega izrazoslovja v teh tekstih.

Sodobna kitajščina 1 (12 KT)

Poznavanje kitajskega jezika v obsegu 3. stopnje HSK ali 1. stopnje TOP, torej osnovne slovnične strukture, zapis v tradicionalnih in poenostavljenih pismenkah, pinyin, sposobnost enostavne konverzacije, osnovna sposobnost slušnega razumevanja in pisanja po nareku.,

Sodobna kitajščina 1 konverzacija (6 KT)

Fonetične in osnovne slovnične zakonitosti sodobnega kitajskega pogovornega jezika, pogovorna praksa živega jezika, osnovno slušno razumevanje, prosto govorjenje in formulacije enostavnejših pomenskih sklopov in fraz

Sodobna kitajščina 2 (6 KT)

Poznavanje kitajskega jezika v obsegu 4. stopnje HSK, torej srednje težke slovnične strukture, zapis v tradicionalnih in poenostavljenih pismenkah, sposobnost kompleksnejše konverzacije, nadgradnja slušnega in pisnega razumevanja ter pisanje v kitajščini.

Sodobna kitajščina 2 konverzacija (6 KT)

Fonetične in osnovne slovnične zakonitosti sodobnega kitajskega pogovornega jezika, pogovorna praksa živega jezika, zahtevnejše slušno razumevanje, prosto govorjenje in formulacije zahtevnejših pomenskih sklopov in fraz

Sodobna kitajščina 3 (6 KT)

Srednji nivo kitajskega jezika v obsegu 5. stopnje HSK. Predmet istočasno obravnava tradicionalne in poenostavljene pismenke. Poudarek je na poglobljenem bralnem razumevanju, prehod na formalni stil pisanja, začetno poznavanje različnih slogov pisanja.

Sodobni japonski jezik – lektorske vaje 1 (8 KT)

Posebnosti izgovarjave sodobne japonščine, osnovno besedišče (okrog 2000 besed), morfologija in osnove skladnje (najpogostejši stavčni vzorci), aplikacija pridobljenega znanja na različne situacije

Sodobni korejski jezik 1 (9 KT)

2000 osnovnih besed, razumevanje in raba osnovnih stavčnih zgradb, osnovnih členkov in veznikov, oblike pogosto uporabljanih in nepravilnih glagolov in pridevnikov glede na čas in pritrjevanje oz. zanikanje, pisanje samoglasnikov in soglasnikov, načela za postavljanje presledkov, razločevanje osnovnih soglasnikov in samoglasnikov. obvladanje batchima, odgovarjanje na enostavna vprašanja, slušno razumevanje razgovorov o vsakdanjih temah, bralna sposobnost kratkih besedil, spoštljivi govor.

Sodobni korejski jezik 2 (9 KT)

Nadgradnja znanja korejskega jezika: vse potrebne vsakdanje situacije, razlaganje, opisovanje in odklonitev v javnih situacijah, zasebne, družbene in abstraktne teme, poslovne in kulturne zadeve, osnovne značilnosti knjižnega in pogovornega jezika, razlikovanje nians, novice in časopisna besedila, osnovno poznavanje korejske družbe in kulture

Sodobni korejski jezik 3 (6 KT)

Branje manj zahtevnih strokovnih besedil, izražanje o strokovnih temah, govorjena in pisna besedila o političnih, ekonomskih, družboslovnih in drugih temah, formalni in neformalni ter pogovorni in knjižni slog, struktura strokovnega spisa, poročila, književnega dela, debate, tekoča korejščina za strokovne in delovne potrebe.

Teorija in praksa prevajanja (6 KT)

Prozna besedila v kitajskem jeziku, razumevanje posebnosti besedil s poudarkom na kontekstu in pravilna raba slovenskega knjižnega jezika, pravilna uporaba kitajsko-angleškega in kitajsko-kitajskega slovarja, osnovna prevajalska orodja, temeljne razlike med kitajskim in slovenskim jezikom, zavest o jezikovnih posebnostih v praksi.

Tradicija in moderna (4 KT)

Izbrana poglavja iz kulture in tradicije Kitajske, kulturna dediščina Kitajske, povezava z določenimi aspekti sodobne družbe, širjenje splošne razgledanosti o kitajskem kulturnem prostoru, širša kulturološka znanja.

Uvod v budistično umetnost in ikonografijo (6 KT)

Geografski, kronološki, zgodovinski in umetniški pregled glavnih regij in obdobij, kjer je budizem nastal in kamor se je širil. Kronološko in geografsko bo predmet zajemal obdobje od ca 6. stoletja p.n.št., kjer je bil v severni Indiji budizem rojen, do ca sredine 19. stoletja n.št., kjer bo zajeta ter obravnavana le umetniška dejavnost himalajske regije, dežel jugovzhodne Azije in novejša budistična umetnost Japonske in Koreje.

Uvod v korejsko književnost 1 (3 KT)

Zgodovina in razvoj korejske književnosti ter zgodovinsko, družbeno in kulturno ozadje tega razvoja v okviru Vzhodne Azije.

Uvod v korejsko književnost 2 (3 KT)

Študenti preberejo odlomke nekaj poglavitnih korejskih literarnih del, ob tem poglobijo svoje poznavanje korejščine in obenem spoznajo zgodovinsko, družbeno in kulturno ozadje, v katerem so dela nastala.

Uvod v vzhodnoazijske študije (6 KT)

Pregled osnovnih značilnosti Vzhodne Azije kot regije v celoti, od geografije, zgodovine, jezika, umetnosti, sodobne družbe, politike in ekonomije, filozofije do literature Vzhodne Azije; temelji metodike humanističnega raziskovanja; osnove, kritika in utemeljitev znanstvene metodologije in metodike, kritično razmišljanje o temeljni politični, ekonomski in etični problematiki medkulturnih raziskav, vloga orientalizma in evrocentrizma, prepoznavanje in kritično prevpraševanje orientalističnih diskurzov in evrocentričnih elementov znotraj sodobne teorije družboslovja in humanistike.

Uvod v zgodovino Japonske 1 (3 KT)

Geografske in podnebne determinante, poselitev, obdobje Jomon in njegove značilnosti, vplivi s celine, obdobje Yayoi, obdobje Kofun in začetki geneze japonske etnije in državnosti, vpliv kitajskega modela, obdobje Asuka, obdobje Nara, črpanje iz kitajskih zgledov, obdobje Heian in indigenizacija institucij in kulture, prevlada Vzhoda in vojaštva, obdobje Kamakura, prestrukturiranje družbe in notranje vojne, obdobje Muromachi, prvi stiki z Zahodom, konsolidacija, obdobje Azuchi-Momoyama.

Uvod v zgodovino Japonske 2 (3 KT)

Politična, ekonomska, socialna in kulturna zgodovina Japonske od 17. stoletja do sedanjosti. Ključni poudarek je na razvoju družbenih institucij, ki pripeljejo do prehoda iz fevdalne v moderno, industrijsko družbo, temelječo na kapitalističnem produkcijskem načinu.

Zgodovina Koreje (3 KT)

Starodavne kraljevine; nastajanje poenotene države; Joseon (Yi) dinastija in premoderna doba; tranzicija v moderno družbo; moderna družba: razvoj Republike Koreje in pogajanja med severnim in južnim delom nacije.

Zgodovina vzhodne Azije (6 KT)

Specifika kulturno-zgodovinskega in družbenega razvoja Kitajske, prikaz formiranja Japonske kot politične in kulturne celote, poznavanje vzrokov pri oblikovanju vzhodnoazijskih civilizacijskih posebnosti, kritična obravnava tako ozkega evropskega kot tudi kitajskega zgodovinopisja, razumevanje dinamike v ozadju zgodovinskega razvoja, pomen kulturnih stikov med različnimi kulturnimi prostori.

14. Razpoložljivost predmetov za ostale študijske programe

Vsi predmeti so na razpolago slušateljem ostalih študijskih programov, zlasti Uvod v vzhodnoazijske študije, Zgodovina vzhodne Azije, Kitajska umetnost 1, Uvod v japonsko zgodovino 1 in 2, lektorske vaje za kitajski, japonski in korejski jezik.