Prvostopenjski dvodisciplinarni program Kulture Vzhodne Azije (UL FF) - do generacije okt. 2014

  Program velja za generacije, ki so se vpisale do oktobra 2014.

1 Podatki o študijskem programu

Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Kulture Vzhodne Azije traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 90 kreditnih točk. 

Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant, je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije in diplomirana ... (un). oz. diplomirani kulturolog Vzhodne Azije in diplomirani ... (un), pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline. 

Program se ne deli na smeri ali module (do generacije, ki se je vpisala oktobra 2014).

 

2 Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Temeljni cilji programa so nuditi diplomantom in diplomantkam sposobnost razumevanja kulturnih različnosti in s tem preseganje kulturno pogojenih posploševanj, s čimer bi se bili sposobni izogniti enostavnemu prevzemanju uveljavljenih modelov iz drugih kultur in evropocentričnemu ocenjevanju. Študentu in študentkam omogoči, da si pridobijo osnovno poznavanje jezika obravnavane regije ter splošno poznavanje kulturoloških vsebin, povezanih z odgovarjajočim kulturno-civilizacijskim prostorom.

Splošne kompetence: temeljno metodološko, družboslovno-humanistično in kulturološko znanje ter osnovne veščine znanstveno-raziskovalnega dela, kar jim omogoča nadaljnje in bolj poglobljeno raziskovanje izbranega področja, kakor tudi tvorno vključevanje v razne dejavnosti povezane z njim. Pridobljene kompetence so:

sposobnost razumevanja kulturno civilizacijskih posebnosti in različnosti 

sposobnost kritičnega ocenjevanja medkulturnih besedil 

sintetično in analitično mišljenje 

poznavanje širokega spektra raziskovalnih metod

sposobnost reflektiranega pisanja o izbranih kulturno-družbenih temah iz izbranih področij 

sposobnost za opravljanje samostojnega in timskega raziskovalnega in/ali aplikativnega dela na izbrano temo 

sposobnost prenosa znanj v vsakdanjo prakso 

sposobnost predstavitve rezultatov raziskovanj v ustni in pisni obliki 

sposobnost konstruktivnega in reflektiranega dela in delovanja v multikulturnem okolju

sposobnost samostojnega nastopanja v ustreznem azijskem okolju ter kritičnega obravnavanja pojavov, ki izhajajo iz obravnavanega okolja

sposobnost komuniciranja in kulturnega posredovanja med subjekti iz različnih okolij ter pomoč pri premagovanju medkulturnih razlik

 

3 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pogoji za vpis na študijski program so skladni s členoma 38 in 38b Zakona o visokem šolstvu ter 115. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

4 Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Po univerzitetnih dvodisciplinarnih študijskih programih prve stopnje se lahko kandidatom in kandidatkam priznavajo tudi znanja, usposobljenosti in zmožnosti, ki jih je kandidat/ka pridobil/a pred vpisom v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja in ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim z dvodisciplinarnim študijskim programom.

Postopek priznavanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti je v celoti usklajen s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetem 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani.

5 Pogoji za napredovanje po programu 

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik – Pogoji za napredovanje po študijskem programu so usklajeni s 151. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Za prehod v drugi letnik programa mora študent opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Kulture Vzhodne Azije mora študent opraviti študijske obveznosti za 2. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 KT od 60 KT) 2. letnika, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik (sklep, sprejet na 42. seji senata FF z dne 13.2.2013).

Pogoji za ponavljanje letnika v okviru predlaganega študijskega programa so opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega števila KT za posamezni letnik).

6 Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje dvodisciplinarnega študija mora študent oz. študentka opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko je študent na obeh izbranih disciplinah opravil vse obveznosti, kot jih določata študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

Način diplomiranja (do generacije, ki se je vpisala oktobra 2014):

samostojna izdelava diplomske naloge pod mentorstvom izbranega predavatelja in ob zagovoru predstavitev diplomskega dela ter odgovori na vprašanja pred tričlansko komisijo – skupaj 3 KT.

7 Prehodi med študijskimi programi

Prehajanje med programi je opredeljeno v skladu s 181.-189. členom Statuta Univerze v Ljubljani in Merili za prehode med študijskimi programi. Prehodi med programi pomenijo prehode med programi iste stopnje. Pri tem se upoštevajo vsefakultetna določila Filozofske fakultete, po katerih je možen prehod z dvopredmetnega programa na enopredmetni program iste stroke (kjer sta taka programa predvidena). Prehod je možen tudi iz kateregakoli drugega prvostopenjskega študijskega programa. Obratni prehod (z enopredmetnega na dvopredmetni program) ni možen zaradi  nujnosti razvrščanja na drug izbran dvopredmetni program.

Prehajanje na prvostopenjski univerzitetni študijski program je možno:

a. iz starega UN študijskega programa v istovrstni prenovljen prvostopenjski bolonjski UN študijski program

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

b. iz prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

c. iz prvostopenjskih visokošolskih strokovnih študijskih programov

Kandidat oziroma kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa, v katerega se vpisuje; to je možno le v okviru razpoložljivih študijskih mest. Pri tem se smiselno upoštevajo v prejšnjem programu opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti ter pridobljene študijske vsebine in kompetence. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča pooblaščeni organ senata FF UL, ki na predlog posameznega oddelka določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti v skupnem obsegu od 10 do 60 KT, ter letnik, v katerega se sme vpisati.

d. Prehodi iz višješolskih študijskih programov: prvostopenjski univerzitetni študijski programi ne predvidevajo te možnosti.

8 Načini ocenjevanja

Izpitni režim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, proseminarske in seminarske naloge, projektne naloge, portfolio in drugo.

Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih. Ocenjevalna lestvica je od 6-10 (pozitivno) ter 1-5 (negativno):

10 odlično izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami

9 prav dobro nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami 

8 prav dobro solidni rezultati

7 dobro dobro znanje, vendar z večjimi napakami

6 zadostno znanje ustreza minimalnim kriterijem

5-1 nezadostno znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

 

9 Predmetnik študijskega programa s predvidenimi nosilci predmetov

Razmerje ur predavanj (P), seminarjev (S), vaj (V) za predmete po semestrih s številom kontaktnih ur (KU) in kreditnimi točkami (KT)

Pozor! Spodnji predmetnik velja do generacije, ki se je vpisala oktobra 2014. Za študente od generacije, ki se vpiše oktobra 2015, veljata nova predmetnika smeri Koreanistika in smeri Sinologija.

  Učna enota P S V KT
1. letnik Sodobni korejski jezik - lektorske vaje 1     60 4

Metodologija medkulturnih raziskav 1 15 15   3

Zgodovina Vzhodne Azije 30     4


Korejska tradicija 1 30     4

Skupaj 1. semester 75 15 60 15

Sodobni korejski jezik - lektorske vaje 1     60 4

Metodologija medkulturnih raziskav 1 15 15   3

Zgodovina Vzhodne Azije 30     4

Korejska tradicija 2 30     4

Skupaj 2. semester 75 15 60 15
2. letnik Izbirno**: Sodobni korejski ali kitajski ali japonski jezik - lektorske vaje 2     60 3

Metodologija medkulturnih raziskav 2 15 15   3

Kulturna zgodovina Kitajske 30 30   6

Izbirni predmet - splošni 1   30   3

Skupaj 3. semester 45 75 60 15

Izbirno**: Sodobni korejski ali kitajski ali japonski jezik - lektorske vaje 2     60 3

Metodologija medkulturnih raziskav 2 15 15   3

Kitajska umetnost 1 30 30   6

Izbirni predmet - splošni 2   30   3

Skupaj 4. semester 45 75 60 15
  Učna enota P S V KT
3. letnik Izbirno**: Sodobni korejski ali kitajski ali japonski jezik - lektorske vaje 3     60 3

Izbirni predmet klasične kulture:
Kitajska filozofija 1 ali
Klasična kitajska literatura
60     6

Izbirni predmet - strokovni 1   30   3

Izbirno: Uvod v japonsko literaturo 1
ali Uvod v korejsko književnost 1
30     3

Skupaj 5. semester 90 30 60 15

Izbirno**: Sodobni korejski ali kitajski ali japonski jezik - lektorske vaje 3     60 3

Sodobne družbene razmere v Vzhodni Aziji   30   3

Izbirni predmet - strokovni 1   30   3

Izbirno: Uvod v japonsko literaturo 2
ali Uvod v korejsko književnost 2
30     3

Diplomsko delo in zagovor       3

Skupaj 6. semester 30 60 60 15
           
  Izbirni predmeti 5. semester        
  Kultura islama * 15 15   3
  Kitajska kaligrafija * 10   20 3
  Računalniška obdelava kitajskih besedil*   30   3
  Razvoj kitajske pisave* 30     3
  Uvod v japonsko zgodovino 1 30     3
  Uvod v budistično umetnost in ikonografijo* 15 15   3
  Izbirni predmeti 6. semester        
  Kultura islama* 15 15   3
  Kitajska kaligrafija* 10   20 3
  Računalniška obdelava kitajskih besedil*   30   3
  Razvoj kitajske pisave* 30     3
  Uvod v japonsko zgodovino 2 30     3
  Uvod v budistično umetnost in ikonografijo* 15 15   3
  Azijske religije 30 30   6

* Študent/-ka izbere enega izmed jezikov in ga študira tri leta. 

** Predmeti s to oznako se izvajajo celoletno, skozi dva semestra.

10 Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti 

Izbirni predmeti - strokovni: poleg izbirnih predmetov, ki so navedeni v zgornji tabeli in jih ponuja Oddelek za azijske in afriške študije, lahko študenti svoje izbirne strokovne predmete izberejo tudi med naslednjimi predmeti, ki jih ponujajo drugi oddelki Filozofske fakultete:

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo: Etnologija Azije

Oddelek za filozofijo: Azijske filozofije I, Azijske filozofije II

Oddelek za geografijo: Geografija Azije

Izbirni predmeti – splošni so izbirni predmeti znotraj ali izven UL in jih študenti sami svobodno izberejo.

 

11 Kratka predstavitev posameznih predmetov

Sodobni korejski jezik – lektorske vaje 1 (8 KT)

2000 osnovnih besed, razumevanje in raba osnovnih stavčnih zgradb, osnovnih členkov in veznikov, oblike pogosto uporabljanih in nepravilnih glagolov in pridevnikov glede na čas in pritrjevanje oz. zanikanje, pisanje samoglasnikov in soglasnikov, načela za postavljanje presledkov, razločevanje osnovnih soglasnikov in samoglasnikov. obvladanje batchima, odgovarjanje na enostavna vprašanja, slušno razumevanje razgovorov o vsakdanjih temah, bralna sposobnost kratkih besedil, spoštljivi govor,

Sodobni korejski jezik – lektorske vaje 2 (6 KT)

nadgradnja znanja korejskega jezika: vse potrebne vsakdanje situacije, razlaganje, opisovanje in odklonitev v javnih situacijah, zasebne, družbene in abstraktne teme, poslovne in kulturne zadeve, osnovne značilnosti knjižnega in pogovornega jezika, razlikovanje nians, novice in časopisna besedila, osnovno poznavanje korejske družbe in kulture

Sodobni korejski jezik – lektorske vaje 3 (6 KT)

zmožnost branja manj zahtevnih strokovnihbesedil, sposobnost izražanja o strokovnih temah, govorjena in pisna besedila o političnih, ekonomskih, družboslovnih in drugih temah, formalni in neformalni ter pogovorni in knjižni slog, struktura strokovnega spisa, poročila, književnega dela, debate, tekoča korejščina za strokovne in delovne potrebe

Sodobni kitajski jezik – lektorske vaje 1 (8 KT)

osnove kitajskega jezika in poenostavljene pisave, osnovne slovnične strukture sodobne kitajščine, uradna latinična transkripcija pinyin, poznavanje 1500 poenostavljenih kitajskih pismenk, sistem radikalov in osnove uporabe kitajskih slovarjev, branje enostavnejših besedil

Sodobni kitajski jezik – lektorske vaje 2 (6 KT)

kompleksnejše slovnične strukture kitajskega jezika, nadaljnjih 2000 besed oziroma poenostavljenih pismenk, relativno tekoča konverzacija v sodobni kitajščini, sposobnost tekočega zapisa po nareku, sposobnost samostojnega pisanja enostavnejših esejev z uporabo poenostavljenih pismenk

Sodobni kitajski jezik – lektorske vaje 3 (6 KT)

zahtevnejša, zlasti teoretska in strokovna besedila, poudarek na poznavanju ekonomske in poslovne terminologije, aktivno znanje 2000 dodatnih, strokovno specializiranih pismenk, sposobnost vodenja

strokovnih in specializiranih pogovorov, sposobnost prevajanja teoretskih besedil, sposobnost samostojnega pisanja zahtevnejših esejev in strokovnih besedil

Sodobni japonski jezik – lektorske vaje 1 (8 KT)

posebnosti izgovarjave sodobne japonščine, osnovno besedišče (okrog 2000 besed), morfologija in osnove skladnje (najpogostejši stavčni vzorci), aplikacija pridobljenega znanja na različne situacije

Sodobni japonski jezik – lektorske vaje 2 (6 KT)

nadgradnja posebnosti izgovarjave sodobne japonščine, zahtevnejše besedišče (še 2000 besed), nadgradnja morfologije in skladnje (pogosti stavčni vzorci), aplikacija pridobljenega znanja na različne situacije

Sodobni japonski jezik – lektorske vaje 3 (6 KT)

raven sodobnega japonskega jezika, ki omogoča pragmatično sprejemljivo aktivno in pasivno sporazumevanje o splošnih temah, poznavanje okoli 6000 besed, vsi glavni stavčni vzorci, aktivno znanje okrog 800 in pasivno okrog 1000 kitajskih pismenk, poglavitne poteze sistema spoštljivega govora (keigo).

Metodologija medkulturnih raziskav 1 (6 KT)

osnove, kritika in utemeljitev znanstvene metodologije in metodike, kritično razmišljanje o temeljni politični, ekonomski in etični problematiki medkulturnih raziskav, vloga orientalizma in evrocentrizma, prepoznavanje in kritično prevpraševanje orientalističnih diskurzov in evrocentričnih elementov znotraj sodobne teorije družboslovja in humanistike. Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov. 

Metodologija medkulturnih raziskav 2 (6 KT)

pojem evrocentrizma, politične implikacije evrocentrizma v zgodovinskem kontekstu, poznavanje praktičnega bibliografiranja, razčlenjevanja, kategoriziranja, navajanja citatov, analize in interpretacije besedil ter ostalih postopkov znanstvene raziskave z upoštevanjem specifične problematike interkulturnih študij. Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov. 

Zgodovina vzhodne Azije (8 KT)

specifika kulturno-zgodovinskega in družbenega razvoja Kitajske, prikaz formiranja Japonske kot politične in kulturne celote, poznavanje vzrokov pri oblikovanju vzhodnoazijskih civilizacijskih posebnosti, kritična obravnava tako ozkega evropskega kot tudi kitajskega zgodovinopisja, razumevanje dinamike v ozadju zgodovinskega razvoja, pomen kulturnih stikov med različnimi kulturnimi prostori. Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov. 

Uvod v japonsko družbo 1 (4 KT)

pogled na "orientalistični" diskurz o Japonski na eni in tkzv. "nihonjinron" na drugi strani, temeljne poteze in dinamika japonskih družbenih pojavov z vidika sodobnega družboslovja, sposobnost ločevanja raznih "orientalističnih" diskurzov od teoretično in metodološko utemeljenih poskusov razumevanja različnih družbenih pojavov

Uvod v japonsko družbo 2 (4 KT)

mediji, religioznost in popularna kultura; delodajalci in delavci: stratifikacija delodajalcev, glavne modalitete, zaposlitve in njihovi socialni vplivi, organiziranje zaposlenih; politična ekonomija Japonske: trg, politika, interesi in distribucija moči; internacionalizacija japonske družbe in politika migracij: vloga in mesto tujcev v japonski družbi.

Kulturna zgodovina Kitajske (6 KT)

posebnosti kitajskega kulturnega prostora, nastanek in oblikovanje posameznih družbenih pojavov in tipičnih kitajskih kulturnih zvrsti v tradicionalni družbi, njihov razvoj in spremembe do konca 20. stoletja, vzroki pri oblikovanju kitajskih civilizacijskih posebnosti, kritična obravnava kitajskih kulturnih dosežkov, dinamika v ozadju zgodovinskega razvoja s primerjavo družbenih, gospodarskih in kulturnih dogajanj na Kitajskem, pomen kulturnih stikov z drugimi kulturnimi okolji.

Kitajska umetnost 1 (6 KT)

kitajska tradicionalna umetnost, moderna in sodobna umetnost, posebnosti kitajske umetnosti ter njena refleksija znotraj posameznih družbeno-kulturnih pojavov kitajskega prostora, vzročne povezave in primerjava z ostalimi civilizacijami, idejna tradicija in tradicionalni koncepti kitajske družbene ideologije in filozofije, umetnost bronastih in ostalih izdelkov zgodnjega obdobja, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, umetnost vrtov, umetnost porcelanastih izdelkov, obrtna umetnost. Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov. 

Uvod v japonsko literaturo 1 (3 KT)

razvoj japonske literature od začetkov do danes, poznavanje in razumevanje glavnih tokov, ki so oblikovali japonsko literaturo, glavni avtorji in dela, družbenega ozadja literarnih dogajanj, odlomki sodobnih del v izvirniku, obdobje Nara, razcvet in zaton dvora v obdobju Heian, vzpon vojaštva in nove literarne oblike v obdobju Kamakura, litratura v obdobju politične nestabilnosti, pojav gledališča in novih oblik poezije v obdobju Muromati, konsolidacija v obdobju Edo in pojav meščanske književnosti, odprtje zunanjemu svetu in obnova Meizi - konec klasične književnosti, vloga literature pri nastanku "nacionalnega jezika" in novi tokovi na prelomu iz 19. v 20. stoletje; literatura pod pritiskom militarizacije - od puroretaria bungaku do nacionalizma; povojno obdobje demokracije in ponovni razcvet; postindustrijska družba in avtorji zadnje četrtine 20. stoletja.

Uvod v japonsko literaturo 2 (3 KT)

Branje odlomkov iz del obdobja Nara (Kojiki, Nihonshoki, Man'yoshu), obdobja Heian (Kokinshu, Taketori monogatari, Genji monogatari), obdobja Kamakura (Heike monogatari, Tsurezuregusa), obdobja Edo (avtorji Ueda Akinari, Kobayashi Issa, Matsuo Basho, Ihara Saikaku), obdobja Meiji (Natsume Soseki, Masaoka Shiki, Futabatei Shimei, Mori Ogai) in sodobnih del (Shiga Naoya, Akutagawa Ryunosuke, Shimazaki Toson, Yosano Akiko, Tanizaki Jun'ichiro, Miyazawa Kenji, Abe Kobo, Mishima Yukio, Kawabata Yasunari, Oe Kenzaburo, Inoue Hisashi, Murakami Haruki, Murakami Ryu, Yoshimoto Banana) ter drugih del v dogovoru med predavateljem in študenti.

Klasična kitajska literatura (6 KT)

razvoj kitajske književnosti od začetkov do vključno 19. stoletja, osrednji avtorji in temeljna dela klasične kitajske književnosti, posebnosti kitajske literarne tradicije, primerjava z zgodovinskimi, družbeno- političnimi, kulturno-umetniškimi in filozofsko-religioznimi konteksti. branje literarnih besedil v izvirniku in njihova analiza

Kitajska filozofija 1 (6 KT)

posebnosti diskurzov kitajske idejne tradicije, tradicionalni koncepti in specifika kategorialnega aparata kitajske filozofije, pregled razvoja kitajske filozofske misli od obdobja antike do pričetka kitajske novoveške miselnosti, poudarek na poznavanju in razumevanju aksioloških, logičnih in aksioloških elementov starokitajske tradicije

Sodobne družbene razmere v Vzhodni Aziji (3 KT)

družbene in gospodarske razmere sodobne vzhodne Azije, vloga te regije v procesu globalizacije, kulturna sorodnost in razlike znotraj kitajskega kulturnega sveta, posebnosti posameznih dežel te regije, analiziranje aktualnih problematik tega dela sveta

Kultura islama (6 KT)

Islam kot religija in način življenja, Koran in Hadisi kot vira pravne ureditve islamske družbe, definicija in opredelitev boga, verske dolžnosti in običaji, etika v islamu, pomen družbe in znanosti, sufizem, “orientalizem”, definicija spolov v islamski tradiciji, ideološke projekcije: “položaj ženske v islamu”, elementi materialne kulture: opredelitev pojma umetnost, pomen umetniške panoge, prostor intimnega in prostor javnega, organizacija bivalnega prostora, ikonologija: produkcija oblik, vrednotenje, pomen, mutacije in aplikacije, funkcija in pomen arabske pisave v islamski kulturi, razvoj in pomen kaligrafije, verbalni jezik in medkulturna interpretacija.

Kitajska kaligrafija (6 KT)

temeljne kaligrafske osnove, njihove oblikovne in estetske značilnosti, razvijanje sposobnosti pisanja kitajskih pismenk, razumevanje osnovnih kaligrafskih tendenc, povezovanje kaligrafije z zgodovino, filozofijo, naravo, umetnostjo, slikarstvom in z ostalimi družbeno-političnimi področji

Razvoj kitajske pisave (6 KT)

uvid v ustroj in smiselno strukturo kitajskih pismenk, razlaga razvoja pisave, posamezni tipi kitajskih pismenk, etimološka analiza pismenk, primerjave starih in sodobnih oblik pismenk in analiza napak, evolucija pomenov posameznih pismenk

Azijske religije (6 KT)

osnovne značilnosti najpomembnejših azijskih religij, umestitev religij v širši kontekst sociološkega razumevanja individualnega in družbenega pomena verovanja, primerjalna analiza evropskih in azijskih tradicij, poznavanje osnovnih idejnih diskurzov azijske tradicije in moderne, opredelitev specifike religioznih diskurzov, razumevanje in interpretacija različnih razlagalnih modelov in teoretskih pristopov k vprašanjem kulturne pogojenosti religij

Računalniška obdelava kitajskih besedil (6 KT)

namestitev in uporaba programov za vnose pismenk, različni načini vnosa pismenk (pinyin, shuangpin, zhuyin, wubi, primer standardni pinyin, sistem petih potez etc), jezikovna orodja, korpusi besedil, sistemi in nabori kodiranja kitajske pisave, slovarji, prevajalniki

Uvod v japonsko zgodovino 1 (3 KT)

geografske in podnebne determinante, poselitev, obdobje Jomon in njegove značilnosti, vplivi s celine, obdobje Yayoi, obdobje Kofun in začetki geneze japonske etnije in državnosti, vpliv kitajskega modela, obdobje Asuka, obdobje Nara, črpanje iz kitajskih zgledov, obdobje Heian in indigenizacija institucij in kulture, prevlada Vzhoda in vojaštva, obdobje Kamakura, prestrukturiranje družbe in notranje vojne, obdobje Muromachi, prvi stiki z Zahodom, konsolidacija, obdobje Azuchi-Momoyama

Uvod v japonsko zgodovino 2 (3 KT)

centralistična država, obdobje Edo, notranji ustroj in zunanji stiki; začetek modernizacije in kolonialne ekspanzije, obdobje Meiji; Japonska kot azijska velesila do začetka 15. letne vojne; japonska kolonialna ekspanzija, vojna v Aziji in na Pacifiku; poraz in okupacija;- družbeni in gospodarski preporod pod ameriškim pokroviteljstvom; obdobje visoke gospodarske rasti in notranjih prostislovij; Japonska v recesiji, 90. leta.

12 Razpoložljivost predmetov za ostale študijske programe

Vsi predmeti so na razpolago slušateljem ostalih študijskih programov, zlasti Zgodovina vzhodne Azije, Kitajska umetnost 1, Uvod v japonsko zgodovino, lektorske vaje za kitajski, japonski in korejski jezik.